Zarja Jana

PODNASLOV: »Nekritično ležanje v postelji povzroča dodatno zdravstveno škodo in podaljšuje okrevanje!«

Ko je po treh mesecih znova videla mamo, je bila shujšana, njeno telo nemočno, roke stisnjene v pest. »Vse njene gibalne sposobnosti so bile prizadete. Nog ni več mogla dvigniti sama, hoja je postala le spomin,« je nadaljevala in dodala, da ni opravičila, da med poletjem domovi svojim stanovalcem niso omogočili vsaj malo prepotrebne fizioterapije, masaž in drugih dejavnosti, ki bi jih vrnile v življenje. »In zdaj, ko razsaja druga faza koronaepidemije, so domove starejših spet neprodušno zaprli za sorodnike … Kadra pa je vse manj in manj. Tudi takšnega, ki dela s srcem in znanjem.« 

 Silvijina mama in z njo številni stanovalci domov starejših po naši državi plačujejo visoko ceno za ukrepe med epidemijo. Znova jih zapirajo v sobe in s tem kaznujejo z dosmrtno negibljivostjo – če odmislimo, da vseh sploh ne peljejo v bolnišnico, čeprav zbolijo za korono! 

O tem, zakaj je pomembno gibanje tudi med boleznijo in še posebej v starosti, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med.,ki že dolga leta v nasvete za zdravje vključuje gibanje in človeku prilagojeno prehrano. Ukvarja se tudi s klinično prehrano bolnikov z rakom in odpovedjo prebavil, v zadnjih letih pa tudi s prehrano kot sestavino dejavnega življenjskega sloga in prehrano starostnikov. Slovenija, tako kot večina zahodnih držav, postaja namreč vse bolj dolgoživa družba, kar prinaša nove zdravstvene izzive.

Mišice propadajo s staranjem. Od starosti in spola je odvisno, koliko mišične mase ima kdo. »Do štiridesetega leta predstavljajo mišice od 30 do 40 odstotkov telesne mase. Kmalu po 40. letu pa začnemo izgubljati mišično maso: približno en odstotek na leto! Sočasno začnemo izgubljati mišično moč: približno tri odstotke na leto. Po 70. letu se te izgube še pospešijo!« Zato vsem predlaga, da se čim prej, a najpozneje pri petdesetih, lotijotelesne vadbe.  

»V telesno dejavnost bi morali vsi vključiti še vaje za mišično moč.« Dodaja, da delež in kakovost mišične mase vplivata tako na presnovo kot na zdravje. Skeletna mišična masa določa odnos med sestavo telesa in telesno zmogljivostjo, močjo ter ravnotežjem. Hkrati odraža stanje funkcionalnih tkiv in organov, kot so srce, pljuča, ožilje, krvne celice, živčni sistem, ter imunskega sistema,« poudarja. »Najpogostejši povod za izgubljanje mišične mase, ki pogosti vodi v prezgodnjo sarkopenijo, je neaktivnost, ki je po navadi povezana s podhranjenostjo!«

Upočasnimo staranje. »Staranja in izgube mišične mase, moči ter telesne zmogljivosti seveda ne moremo povsem ustaviti, lahko pa jih močno upočasnimo,« zagotavlja. Kako? »Že v otroštvu se je treba dovolj gibati in imeti ustrezno prehrano. Enako v odraslosti!« Poudari, da je gibanje izjemno močan fiziološki regulator presnove in takrat, ko gibalne aktivnosti ustrezno podpremo s prehrano, omogoča, da je telo bolj zmogljivo in zdravo. 

In kakšna naj bo vadba? »Tako vzdržljivostna kot vadba proti uporu ali za moč.« Svetuje, da vzdržljivostno vadbo, ko se vsaj malo zadihamo, izvajamo vsak dan, vadbo za moč pa od dva- do trikrat na teden. »Vaje so lahko kakršnekoli, od plesa do kopanja lukenj na vrtu. Učinek bo še boljši, kadar bo gibanje užitek. Kadar vadiš, tudi zadržuješ razvoj kroničnih bolezni ali pa jih, če jih že imaš, učinkoviteje obvladuješ.«

Če seniorji zaradi različnih bolezenskih stanj ne morejo več sami telovaditi, jih morajo svojci, prijatelji ali osebje v DSO-ju spodbujati h gibanju ter jim nuditi strokovno asistenco. Oboje je vredno toliko ali celo več kot zdravila, ki jih uživajo.

Več v reviji Zarja Jana, št. 48, 1. 12. 2020