Te dni bomo krompir pobrali z vrta. Kaže, da je dobro obrodil, in zdaj me bolj skrbi, kako ga shranjevati. Lani nam je v kleti zelo hitro začel kaliti. Nekaj smo ga uživali tudi takšnega. Nekateri pravijo, da je tudi kaleč užiten, drugi pa, da je strupen.

Premišljujem, ali bi se ga dalo kako shraniti, denimo v zamrzovalni skrinji. Naši otroci radi jedo ocvrti krompirček, pa sem razmišljala, da bi ga narezala in zamrznila, le ne vem, ali ga moram pred tem kaj prepražiti, blanširati ... Na kupljenem ocvrtem krompirčku piše, da je že predpečen.

Dilema, ob kateri v naši hiši že dolga leta traja tiha vojna, je tudi, ali že skuhan oziroma spečen krompir smemo pogrevati. Mama vztraja, da tega ne smemo početi. Naš sosed, ki je kuhar, pravi, da ga v gostilni uporabljajo celo po sedem dni in da to ni nič škodljivega. Pred tem je delal tudi v Nemčiji in pravi, da tam vsi to počnejo.

Kot vidite, imamo veliko vprašanj, na katera ne najdemo odgovora.

Družina Kocjančič

Včasih se sprašujem, kako smo sploh preživeli do 18. stoletja, ko smo v Evropi začeli množično pridelovati krompir. Da je osvojil naše vrtove in jedilnike, gre zasluga predvsem temu, da je to vir škroba, s katerim imamo manj opravka kot z žiti, in ga je zato veliko lažje pridelati do faze, ko je takoj uporaben. Zato je že v času Marije Terezije dobil sloves živila, ki bo tlačane rešilo pred lakoto.

Danes ga kmetje pridelajo 100.000 ton na leto (kar je 50 kilogramov na prebivalca Slovenije), vendar ta številka ne zajema še zelo razširjene vrtičkarske pridelave. Očitno želodci ne bodo lačni, imamo pa po zaslugi uživanja velikih količin krompirja veliko drugih težav.

Največja težava s krompirjem je njegov previsok glikemični indeks, ta pa je višji od belega sladkorja. Krompir je tudi po svoji energiji živilo, ki povzroča težave v našem metabolizmu, nas upočasnjuje in otopi. Ker je razhudovka, ima neurejeno strukturo in se ga zato izogibajo pri vseh dietah rakavih bolnikov.

Največje težave s krompirjem pa nastanejo, ko z njim nepravilno ravnamo. Najbolj pogoste napake pa našteva tudi vaše pismo.

Izkopali smo ga in kaj zdaj?

Če ste gojili pozne sorte (zgodnje niso primerne za skladiščenje) in če boste krompir shranili pri 4 stopinjah in 99-odstotni vlagi, boste vsaj nekaj mesecev imeli mir pred kalitvijo. Na žalost so sodobne kleti v večini primerov presuhe in tudi temperature so v njih previsoke. Še najbolj se obnesejo zemljanke ali drugi prostori, v katerih je mogoče vzdrževati dovolj vlage.

Če razmere niso idealne, stroka priporoča uporabo sredstev proti kaljenju, vendar večina le eno težavo zamenja z drugo. Od naravnih sredstev kalitev zavirajo pripravki iz kumine. Pomaga tudi etilen, ki spodbuja zorenje, zavira pa kalitev. Zato je dobro ob krompirju shranjevati jabolka, ki med dozorevanjem naravno oddajajo etilen. V ekološki pridelavi so dovoljena tudi sredstva na podlagi etilena proti kaljenju. Staro kmečko preprečevanje klitja krompirja pa je posipavanje z apnenim prahom.

Kaj, če krompir vzkali?

Na spletu se ne končajo razprave o tem, ali je krompir, ki je vzkalil, užiten ali ne. Najpogostejši argument, s katerimi postrežejo zagovorniki uživanja takšnega krompirja, je ta, da ga oni jedo in jim nič ni. Na žalost sodobni človek ne zna prepoznati vzrokov in posledic, če so te oddaljene več kot nekaj ur. Težave, ki nastanejo zaradi nepravilnega ravnanja s krompirjem, ne nastanejo takoj, zato tudi argument »vsi to počnejo in jim nič ne manjka« ni dokaz, da je s takšnim početjem vse v redu.

Za tiste, ki še ne vedo, kaj je solanin – to je strupen alkaloid, ki človeku škodi. Če ga zaužijemo zmerno, lahko povzroči drisko, slabost in glavobole … v velikih količinah pa lahko poškoduje organe in celo privede do smrti. V praksi so takšna akutna predoziranja redka, veliko večja težava nastaja z zastrupljanjem po malem. Količina solanina se namreč v telesu kopiči in obremenjuje predvsem jetra. Posledice pa čutimo po daljšem času in so lahko tako raznovrstne, da jih na koncu ne znamo več povezati z vzrokom.

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje ZDA lahko preberemo resna opozorila, da zeleni ali kaleči krompir nista užitna in pomenita resno nevarnost za zastrupitev. 

http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/002875.htm

V ZDA so zgornjo varno mejo uživanja solanina določili pri največ 12,5 miligrama solanina na dan. Pri nas strokovnjaki opozarjajo, da je nevarno zaužitje 1–5 mg na kg telesne teže, kar bi pri 60 kilogramov težkem človeku pomenilo 60–300 mg na dan. Nekateri avtorji navajajo, da akutno zastrupitev pri odraslem človeku lahko povzroči že od 20 do 25 miligramov solanina (očitno znanost ni tako eksaktna veda, kot bi si želeli).

In koliko je solanina v krompirju?

V Zarji št. 38, 20. 9. 2016, preberite še

Kaj še lahko počnemo s krompirjem?

Krompir iz skrinje?

3 dobre rešitve

Boljši sadilni načrt.

Naredite zemljanko.

Nevarna krompirjeva solata.

Nevarni krompir v foliji