Arhiv

Spoštovani! Drugo leto bom imela operacijo kolena (zamenjava sklepa) in zelo se bojim, saj imam inkontinenco, občasno vrtoglavico in 83 let. Ne bojim se operacije same, skrbi me inkontinenca. Ali za to nadlogo res ni drugih zdravil, kot so Keglove vaje? Hvala za odgovor!
Pozdrav,
Bralka

Spoštovani,

iz podatka, da ste stari 83 let, lahko razberem le to, da je za vas kakršnakoli operacija, ne glede na to, ali zahteva regionalno ali splošno anestezijo ter ji sledi vsaj nekaj dni ležanja, lahko bistveno bolj tvegana kot npr. za deset in več let mlajšo žensko. O načinu obravnave inkontinence lahko usmerjeno razmišljamo šele, ko vemo, za kakšno in kako težko inkontinenco gre.

Če gre za čisto stresno inkontinenco, ki je vezana zgolj in samo na anatomske razmere in medsebojne odnose med sosednjimi organi (sečni mehur, sečnica, maternica in končno črevo ter stanje mišic medeničnega dna), je lahko rešitev tudi operacija, ki jih je več različnih. O tem, katera je najprimernejša in prinaša najboljši rezultat za konkretno žensko ter najmanj dodatnih tveganj, odloča uroginekolog.

Za urgentno inkontinenco je lahko odgovornih veliko različnih dejavnikov: zmanjšana kapaciteta sečnega mehurja, razdraženost iz različnih razlogov – npr. pogoste urinske infekcije, strah pred izgubo nadzora nad sečem ter slaba navada s preventivnim uriniranjem in prepogostim praznjenjem, nevrološke motnje in bolezni hrbtenjače in/ali perifernega živčevja pri določenih internističnih in nevroloških obolenjih, lahko pa tudi poljubna kombinacija naštetih. Proti tej vrsti inkontinence pa se uporablja zelo različne strategije zdravljenja, med katere sodijo tako spremembe življenjskega sloga (prehrana, Keglove vaje, trening povečevanja kapacitete mehurja ipd.) kot uporaba določenih zdravil za zmanjšanje tonusa sečnega mehurja in zmanjšanje občutljivosti za zunanje dražljaje. Zdravila pa imajo, žal, tudi neprijetne stranske učinke drugje.

Obstajajo še redkejše oblike inkontinence, kot so absolutna in druge. Najpogosteje gre, žal, za mešane oblike inkontinence, ki imajo tako elemente stresne kot urgentne inkontinence. Te so pri obravnavi najzahtevnejše, saj lahko ob nepravilnih odločitvah glede zdravljenja težave še poslabšamo. Tu lahko zlasti z operacijo, ki sicer zmanjša stresno komponento inkontinence, urgentno komponento tako poslabšamo, da je subjektivno dojemanje težav bolnice lahko še slabše, kot če se zdravljenja sploh ne bi lotili. Osnovni pogoj za ločevanje med različnimi oblikami inkontinence je zato urodinamska preiskava, pri kateri se preverja vse mogoče parametre delovanja sečil, od kapacitete mehurja za urin, preko merjenja napolnjenosti mehurja, ko ta signalizira potrebo po uriniranju, tonusa sečnice pa do tega, pod kakšnimi pogoji in kdaj se pojavi nehoteno uhajanje urina. Če vas torej vaša težava z zadrževanjem urina dovolj moti, da bi radi trajnejšo rešitev, vas mora vaš osebni ginekolog usmeriti bodisi neposredno k uroginekologu ali, če vsaj v osnovi obvlada branje izvidov urodinamskih preiskav (žal so takšni redki), pošlje sam na to preiskavo.

Lep pozdrav,

mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva

Jana

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka

revija Jana