Ali lahko začnem vrtnariti v avgustu?
Vrtnarjenje je zdravilno, četudi ne boste nič pridelali. Strokovnjaki ugotavljajo, da je že stik z zemljo najboljši antioksidant.
Pred mesecem dni so mi odkrili raka. Operacija je za mano, okrevam dobro, vendar bom na bolniški še lep čas. Premišljujem, da bi naš vrt, na katerem so do sedaj dominirali le lepa zelenica, bazen in okrasno drevje, spremenila v nekaj bolj koristnega. Priznam, do sedaj nisem veliko razmišljala o vrtičkanju. Tudi prehrana v naši hiši ni bila na vrhu prioritet. Očitno bomo nekaj morali spremeniti. Ker moram zaradi bolniške biti doma, bi si lahko na vrtu krajšala čas in ob tem počela še kaj koristnega. Upam, da bi mi pomagalo tudi tega hudiča v glavi odklopiti. Mož in otroka sta mi pripravljena pomagati pri težjih delih. Tudi načrt, da bi del zelenice spremenili v koristni vrt, podpirajo, le da ne vemo, od kod začeti. Je sezona že mimo ali bi se dalo še kaj pridelati?
Zinka iz Ljubljane
Včasih nas življenje dobesedno brcne, da se spremenimo. Upam, da bo tudi vaša izkušnja le postojanka na poti do nove kakovosti življenja. Vrt vam pri tem lahko pomaga na več ravneh. Zagotovo je vrtnarjenje odličen način za odklapljanje ropota v glavi. Na sebi sem že preizkusila, da me nobena tehnika vadbe ali meditacije ne spravi tako hitro k sebi kot delo na vrtu. Preprosto, ne da se sejati, presajati, obrezovati ... in ob tem misliti na nekaj drugega. No, sicer lahko, vendar potem takoj vidimo posledice takšne odsotnosti, kar nas hitro pripelje nazaj k stvari.
Glavni pridelek je zdravje. Vrtnarjenje je zdravilno, četudi ne boste nič pridelali. Strokovnjaki ugotavljajo, da je že stik z zemljo najboljši antioksidant, ki si ga lahko privoščite. Zemlja je negativno naelektrena, zato dobesedno posesa iz našega telesa pozitivno naelektrene ione, ki nas utrujajo in poškodujejo naše celice. Ker rakave celice za svojo rast potrebujejo zakisano okolje, slabo oskrbo celic s kisikom in valovanje celic, ki je nižje od normalnega, jim lahko onemogočite razvoj ravno s tem, da ste v okolju, ki vas bo polnilo z energijo, zrakom in naravnimi antioksidanti.
Sodobne raziskave dokazujejo, da je tudi elektromagnetni smog, ki ga je v naše življenje prinesla tehnologizacija, eden od pomembnih povzročiteljev raka. Svetovna zdravstvena organizacija ga je tudi uradno uvrstila na listo kancerogenov. Zato naše hiše in pisarne postajajo vse bolj nevarni kraji. Ko boste delali na vrtu, mobilni telefon pustite na varni razdalji od telesa. Hkrati priporočam, da čim pogosteje izklapljate wi-fi omrežje, ker vas mikrovalovi lahko »cvrejo« tudi na vrtu.
In zelenjava za povrh ... Seveda boste na vrtu lahko pridelali še veliko, le lotiti se je treba malo drugače kot zgodaj spomladi. Narava ve, da se dnevi krajšajo, in zato hiti dozorevati. Zato ni več pravi trenutek za setev plodovk. Najhitreje boste pobrali listje, z malo potrpljenja in sreče pa tudi veliko korenovk.
Na nepokritih tleh lahko še vedno sejete prezimno špinačo, radič za rezanje, motovilec, rukolo, solate berivke in kitajsko zelenjavo (mizuna, pak čoi, tatsoi, namenija in podobna proti mrazu zelo odporna zelišča). V avgustu je še čas, da posejete repo, ki vam bo v fermentirani obliki zelo koristila tudi kot del krepitve imunosti. Tudi redkvice, ki jih posejemo zdaj, bodo do oktobra ali novembra naredile veliko lepše gomoljčke, kot če bi jih sejali pozno spomladi. Da pospešite pridelek in ga lahko poberete pred mrazom, lahko začnete tudi od sadik. V tem primeru niste pozni za gomoljni koromač, brokoli, kolerabice, blitvo, kitajsko zelje ...
Če lahko pripravite visoke grede, ki jih lahko ob nenadno hitrem mrazu pokrijete s toplo gredo ali plastičnim tunelom, bo nabor rastlin, ki vas bodo razveseljevale in vam krepile zdravje tudi zimi, še veliko bolj pester.
V takšne visoke grede poleg vsega omenjenega obvezno dajte nekaj sadik peteršilja in drobnjaka, ki vam bodo čez zimo zagotavljali največ antioksidantov na najmanjši površini. Vmes pa lahko posadite še nekaj sadik radiča – štrucarja, ki tudi daje velik pridelek, ker rastejo v višino in so glave zelo bogate in preproste za uporabo. Če primerjam z motovilcem, lahko z enake površine dobite tudi petkrat več teže.
Če boste v visoko gredo dali radič, je dober način vzgoje tudi ta, da takoj, ko se rastline okrepijo, redno od vsake glave poberete nekaj listov. Temu rečem »obdavčevanje« zelenjave. Ta bo delala naprej, vi pa boste imeli vsak dan polno skledo zdrave solate, z zelo malo prostora.
Pozimi je čas za debelitev korenin. To ne počnejo le drevesa, temveč vse rastline. Zato če boste imeli zavarovano visoko gredo ali rastlinjak, še vedno posejete tudi cvetačo in korenček, ker se bosta ravno pozimi lepo zredila in vas razveseljevale zgodaj spomladi. V takšnem polvarovanem prostoru lahko pozimi pustite marsikatero rastlino, ki je mraz ne bo poškodoval. Rukola salvatica bo zdržala do –15 oC, redkvice, redkve,rumena koleraba in glavnati ohrovt do –7 oC.
Če boste zasejali ali posadili sadike brokolija in ta ne bo utegnil narediti cvetnih glavic, nič hudega ... Brokoli v prvi fazi rasti prenese tudi –15 oC, zato bo ob minimalni zaščiti (ščitimo ga predvsem zato, da ga ne pojejo srne in zajci) prezimil in vas s pridelkom razveseljeval zgodaj spomladi. Tudi zelje, ki ni naredilo glav, le zaščitimo in pustimo prezimiti. S tem zagotovimo, da bomo imeli glave že zgodaj spomladi. Jeseni sejemo tudi prezimne čebulčke šalotke in česna za naslednjo sezono. Natančne napotke za izbiro dobrih sort in najboljši čas za setev posameznih vrst zelenjave preberite v priročniku Sveža zelenjava 365 dni, ki ga lahko prelistate na shop.zazdravje.net.
Vrt »brez zime«. Če imate prostor, v katerem ne zmrzuje, lahko vrtnarite skoraj brez meja. V resnici lahko vse to, kar vidite, da kmetje prinesejo na tržnice (in ni uvoz z juga Italije ali Španije), pridelate tudi vi. Seveda ne pričakujte čudežev že pri prvem poskusu, ker za nekatere vrste zelenjave boste morali pridobiti nekaj znanja in izkušenj.
Tudi pri tem vam polagam na dušo, da ne usmerjate vse svoje moči le na pridelek. Že to, da boste tudi pozimi lahko imeli svoj »peskovnik«, da boste uživali v opazovanju, kako iz drobcenega semena raste nekaj čudovitega, in da bodo vaši prsti v stiku s tlemi, ki vas lahko zdravijo, je neprecenljiv »pridelek«. Pomislite le, koliko stane ura fitnesa, telovadbe ali masaže ... Če si pridelate enakovredno sprostitev, lahko tudi ta prihranek štejete med »prihodke«.
Kje se pozimi skriva toplota? Kljub temu da pozimi temperature padejo in se rast večine rastlin ustavi, bomo, če zagotovimo minimalne možnosti, lahko uživali v sveži zelenjavi tudi takrat, ko je ostanek vrta pokrit z debelo belo odejo. Pri tem nimam v mislih dragih in ogrevanih rastlinjakov, temveč predvsem dobro poznavanje termodinamike, ki omogoča, da toploto ujamemo tudi tam, kjer je ne vidimo. Če imajo takšne rastlinjake na Tibetu, na severu Kanade ali 2000 metrov visoko v Skalnatem gorovju in v njih temperature nikoli ne padejo pod 10 stopinj, potem je to mogoče. V omenjenem priročniku lahko najdete na desetine načrtov, kako se tega lotiti, odvisno od velikosti prostora, ki ga želimo ustvariti, in sredstev, ki jih bomo za to namenili.
Če imate vkopan bazen, pravzaprav že imate to, kar Bolivijci imenujejo valipini – prostor, v katerem tla ne zmrzujejo. Namreč, kljub mrazu na površju imamo približno meter pod nivojem vedno temperature nad ničlo. (Zato na tej globini tečejo cevi za vodo). Če boste nad bazenom naredili kupolo ali manjšo streho iz plastične folije ali polikarbonatne kritine, lahko bazen postane vaš zimski vrt. Seveda boste zelenjavo gojili v posodah, te pa se bodo spomladi preselile na odprto.
Če boste postavljali novi rastlinjak ali visoko gredo, ki jo želite uporabiti za zimsko vrtnarjenje, vedite, da morate zares dobro izbrati položaj in kot. Slovenija je na pol poti med ekvatorjem in severnim tečajem. Sonce pozimi obsije tla pod zelo poševnimi koti, kar ni nič slabega, če te žarke lovimo skozi šipo, plastično folijo ali steklo, ki je postavljeno pod pravim kotom na sončne žarke. Tako kot se vi lahko martinčkate ob enem delu hiše, na drugem pa je mraz, enako velja tudi za rastline. Tudi pozimi je na voljo veliko infrardečih toplih žarkov, le da moramo streho takšnega rastlinjaka ali tople grede postaviti tako, da gleda neposredno na jug.
To povem zato, ker je večina rastlinjakov, ki jih vidim po slovenskih vrtovih, postavljena na mesta, ki pozimi ne morejo ujeti dovolj sončnih žarkov, zato v njih pozimi zmrzuje in potem vrtičkarji zmotno mislijo, da se pozimi ne da vrtnariti. Bi se dalo, če bi svoje rastlinjake pravilno pripravili za zimsko sezono.
Drugi pomemben pogoj, da vam v rastlinjaku ne zmrzuje, je ločitev notranjih tal od zunanjih. Ko sonce segreje tla vašega rastlinjaka, mora toplota ostati notri. Če pa so zunanja tla zmrznjena, bodo vlekla toploto iz rastlinjaka in tako shladila topla tla, ki so se čez dan ustvarila. Zato ob robu rastlinjaka izkopljemo vsaj 60 cm globok rov in postavimo izolacijski material (stirodur ali kaj drugega, kar se uporablja za izolacijo objektov). Hkrati priporočam, da postavite pocinkano mrežico, ki bo preprečila, da bi v vašem zimskem vrtnarjenju najbolj uživali voluharji in miške, ali da bi muce iz njega naredile zimsko stranišče.
Prednosti južnega balkona ali fasade. Permakulturni načrtovalci predvidevajo, da bomo v prihodnosti gradili hiše, ki bodo imele integriran rastlinjak na južni strani. Že eno leto preizkušam rastlinjak, ki smo ga postavili na južnem balkonu, in ugotavljam, da res ni bolj preproste rešitve.
Pri nas zdaj pozimi lahko gojimo še tisto, kar je bilo včasih misija nemogoče – paprike in čilije kot trajnice, baziliko kot trajnico, citruse, bučke in paradižnike čez vse leto. Tudi sadike, ki jih pridelam v takšnem rastlinjaku, so vitalne in nepretegnjene, ker čutijo dnevno toploto in nočno svežino, zato se ne pretegujejo.
Skrivnost je v tem, da mora biti rastlinjak naslonjen na južno steno in povezan s hišo. Pozimi, ponoči, če grozi zmrzal, preprosto odpremo okno, ki je povezano z rastlinjakom, in tako presežek toplote iz prostora podarimo rastlinam. Čez dan, tudi pozimi, pa imamo pogosto obratno situacijo. Rastlinjak se tako hitro segreje, da skozi odprto okno del toplote greje tudi hišo. Najlepše od vsega je, ko v januarju iz dnevne sobe v copatah stopim v rastlinjak, v katerem je 15–20 stopinj, in začnem brkljati po zemlji. Poleti, ko je v balkonskem rastlinjaku prevroče, tam v hipu (to pomeni 1–2 dni) posušimo še najbolj zahtevna zelišča, ker imamo dobesedno naravni topli fen.
Če zmorejo na severu Kanade ...
Eliot Coleman, eden večjih pridelovalcev ekološke zelenjave na severu Kanade, začne sejati šele v avgustu. Svoje pridelke potem prodaja do pomladi, nato pa gre na poletne počitnice. V neogrevanih rastlinjakih pridela več kot 20 vrst zelenjave.
Objavljeno v Zarji št. 35, 28. 8. 2018.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
