Arhiv NTRC

Odločitev za vpis je stvar posameznika in predvsem odraz stanja na trgu dela, kar je tudi eden ključnih kriterijev odločanja pri pripravi vsakoletnega razpisa za vpis novincev v srednje šole, pravijo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter poudarjajo, da morajo imeti mladi dovolj možnosti za izbiro.

Na ministrstvu pravijo, da so pri razmeščanju in določanju obsega razpisanih mest v okviru programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki izobražujejo za redke oziroma deficitarne poklice, zelo pazljivi in težijo k temu, da so kljub slabemu zanimanju in vpisu ustrezno zastopani, v izjemnih primerih vsaj na ravni države. »Že ob razpisu se namreč zavedamo, da bo morebiten vpis enega, dveh oziroma peščice kandidatov v programe, kot so na primer dimnikar, klepar – krovec, tapetnik, tesar, kamnosek, tudi mesar, zidar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, izvajalec suhomontažne gradnje, metalurg, geostrojnik rudar, že velik uspeh, vendar je smiselno programe ohranjati.«

Štipendije za deficitarne poklice

K zanimanju za vpis naj bi prispevala tudi možnost pridobivanja štipendije za deficitarne poklice. Razpisuje jih Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (JŠRIPS). Seznam nabora teh poklicev se spreminja. Pri pripravi vsakoletnega javnega razpisa sklad sodeluje z MDDSZ, MVI, s Centrom za poklicno izobraževanje in z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije ter skupaj z njimi pripravi nabor poklicev, za katere je v tistem obdobju mogoče zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Tako letos med deficitarnimi poklici, za katere bo mogoče pridobiti štipendijo, ni več triletnih programov mehatronik operater in elektrikar, saj je bilo v zadnjih letih zanju podeljenih največ štipendij in je vpis trenutno zadosten.

Po podatkih JŠRIPS prejema v tem šolskem letu štipendije za deficitarne poklice največ mladih v programu mizar (186), sledijo mehatronik operater, elektrikar in slaščičar. Podobno je bilo tudi minulo šolsko leto. V regiji je bilo od 185 štipendij letos največ podeljenih v programu mehatronik operater (41), sledita programa elektrikar in gastronom hotelir. Leto prej je bilo od 174 štipendij v regiji največ podeljenih dijakom v programih mehatronik operater (34), elektrikar in oblikovalec kovin – orodjar.

Letos je na seznamu 21 izobraževalnih programov, za katere lahko dijaki pridobijo približno sto evrov štipendije. Zanjo bodo lahko kandidirali med 19. junijem in 22. septembrom.

 Med zidarji in keramičarji tudi dekleti

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje ponuja med šolami v regiji največ programov, za katere lahko dijaki pridobijo štipendije za poklice, ki jih primanjkuje. To so triletni programi za poklice zidar, tesar, izvajalec suhomontažne gradnje in pečar – polagalec keramični oblog.

Kot pravi Arnold Ledl, ravnatelj šole, primanjkuje tudi kadra z drugih področij gradbene stroke, za katere izobražuje šola (gradbeni in okoljevarstveni tehnik ter dveletni program pomočnika pri tehnologiji gradnje, ki je namenjen tistim z nedokončano osnovno šolo). »To je posledica 30-letnega zanemarjanja gradbene stroke in iskanja najcenejše delovne sile v državah nekdanje Jugoslavije. To se pozna pri kakovosti izvedbe in umetnem zniževanju cen. Zavzemamo se za to, da mora za dejavnostjo stati znanje, ki ima svojo ceno.« Ledl meni, da ljudje pozabljajo, da je gradbeništvo ena pomembnejših gospodarskih panog, povezana s številnimi drugimi. Zaradi krize v zadnjih letih so ljudje ugotovili, da so spremembe nujne. »Zganila se je tudi zbornica gradbeništva in začela promovirati gradbene poklice. Na sejmu Megra se bomo 10. marca tako skupaj predstavile vse gradbene šole v Sloveniji.«

Vpis se je povečal

Omenjene razmere v družbi so se v minulih letih odražale tudi pri vpisu v šolo. »Nekaj let smo imeli krizo, a lani se je zgodil zasuk in smo povečali vpis, tako da imamo letos dva oddelka gradbenih tehnikov in en oddelek okoljevarstvenih tehnikov ter dva kombinirana oddelka poklicnih programov. Pogled na gradbeništvo se je začel spreminjati in računamo na dober vpis. Vsi vemo, da trenutno skoraj ni mogoče dobiti izvajalcev, ko jih potrebujemo, saj so vsi prezasedeni z delom.«

Mladi, ki se vpišejo v omenjene programe, povedo, da so se za to odločili iz različnih razlogov: ker jim je všeč delo v gradbeništvu, ker imajo doma podjetje ali ker so šli v šolo s prijateljem … »Lani smo po nekaj letih vpisali tudi zidarje, v poklicnih programih imamo celo dve dekleti,« je zadovoljen sogovornik.

Del pouka mladi opravijo v obliki prakse v šoli, ob tem imajo še tri tedne praktično usposabljanje pri delodajalcih. Veliko dijakov si že v tistem času najde službo. »To so poklici, kjer lahko mladi zaslužijo v skladu s tem, koliko so pripravljeni delati.«

Stereotipi o manjvrednosti

»Še vedno so v družbi zakoreninjeni stereotipi o ›umazanosti in manjvrednosti‹ nekaterih poklicev. Opažamo, da velikokrat mladostniki in njihovi starši poklicev ne poznajo in imajo predsodke, medtem ko sta razvoj in tehnologija šla naprej in z njima tudi pogoji dela ter potrebe na trgu dela,« pravi Maja Omladič Topovšek iz celjskega podjetja Hermi, ki v svoji dejavnosti zagotavljanja zaščite pred strelo potrebuje kader s področja kovinske, elektro- in elektronske dejavnosti.

Prepričana je, da starši pogosto svoje želje prenašajo na otroke in tako vplivajo na izbiro poklica. »Ob koncu osnovnega šolstva so nekateri otroci zmedeni in ne vedo, kaj bi radi počeli, zato odločitev o poklicu prestavijo za štiri leta. Vseeno opažamo, da se počasi in vztrajno premiki že dogajajo,« ocenjuje Maja Omladič Topovšek.

Podjetje spodbuja zanimanje za poklice, ki jih potrebuje, in pomaga pri oblikovanju in izobraževanju prihodnjih strokovnjakov. »Z izjemno hitrostjo se razvijajo tehnologije, orodja in stroji, zato vsako leto vlagamo v nakup najsodobnejših strojev in programske opreme. Tako neprestano skrbimo, da štipendistom ponudimo dovolj izzivov in možnosti za razvoj. Prisotni smo na različnih predstavitvah v šolah in združenjih, šolam in šolarjem omogočimo, da si pridejo pogledat, kako je videti naše proizvodno okolje in kakšno je delo pri nas. Sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami na vseh ravneh, od osnovnega izobraževanja do visokega šolstva.«

V podjetju Hermi že več kot 15 let dijakom in študentom nudijo kadrovske štipendije. V tem šolskem letu ima podjetje 30 štipendistov, večinoma so iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz drugih držav, kjer ima hčerinska podjetja (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Avstrija). Mladim omogočajo tudi obvezno prakso, vajeništvo, občasno delo v okviru študentskega servisa, počitniško delo, strokovnjaki iz podjetja kot mentorji sodelujejo pri seminarskih in zaključnih nalogah.

Foto: arhiv NT/Andraž Purg

 Več v tiskani izdaji, ki je izšla 23. februarja.