Prijatelj pomočnik pri učenju in v stiski
Pouk na daljavo v času epidemije je predstavljal za starše in otroke ter tudi za učitelje zahteven zalogaj. Tudi vrnitev v šole ni minila brez težav in posledice dolge odsotnosti iz učilnic se bodo poznale še kar nekaj časa. Učitelji opažajo precejšnje vrzeli v znanju otrok in številne stiske med njimi ter njihovimi starši. V težkem položaju so zlasti devetošolci, ki so se ob vsem tem v minulih mesecih morali odločiti za srednjo šolo. Ker gre za razmere, ki lahko nepovratno zaznamujejo celo generacijo otrok, so se v Osnovni šoli Lava odločili, da jim je treba pomagati.
V začetku leta je zato šola, da bi otrokom omogočila učni napredek in podporo staršem, zasnovala svoj projekt Lava. Na Pedagoški fakulteti UL (PEF UL) so študentke socialne pedagogike razmišljale podobno in so zasnovale spletno stran Prijatelj pomočnik. Ta povezuje prostovoljce, to so študenti, učitelji in profesorji, ki lahko pomagajo na različnih področjih. Povezava obeh projektov že daje rezultate in ideja o povsem brezplačni in prostovoljni pomoči se širi tudi na druge šole po Sloveniji in dobiva vse širši krog uporabnikov.
Skupni projekt
»Nismo čakali na formalne oblike tovrstne pomoči, ki je doslej še nismo dobili. Če se zavedaš težav, začneš delati,« pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je pri tem našla somišljenika v dr. Slavku Gabru, profesorju na PEF UL. Otrokom so na Lavi najprej želeli pomagati pri vrnitvi v šolske klopi, a je projekt s pomočjo študentk fakultete ta cilj presegel in se razširil, da lahko otroci in starši zdaj s pomočjo spletne strani Prijatelj pomočnik dobijo tako učno pomoč kot psihološko podporo.
Na PEF UL so študentke socialne pedagogike v okviru predmeta Sociologija vzgoje, ki ga predava Slavko Gaber, razmišljale tudi o tem, kako poskrbeti za tiste, ki so bili v razmerah epidemije dodatno izpostavljeni neenakostim in niso imeli prave opore. Študentke 2. letnika so prišle na idejo, da bi vzpostavile učno pomoč za otroke s sodelovanjem kolegov iz drugih študijskih smeri. Nastala je omenjena spletna stran, ki omogoča učno pomoč in psihološko podporo. Študenti, ki se jim sodelovanje v projektu prizna kot praksa, tako lahko uporabijo vse tisto, kar se učijo, ob tem pa se trudijo za zmanjševanje neenakosti, ki se je v zadnjem letu dodatno razrasla.
Projekt se širi, odpirajo se nova področja delovanja, kjer bi lahko pomagali otrokom in staršem. Kolenkova ocenjuje, da so zaradi dolgotrajnega pouka na daljavo najbolj prizadeti devetošolci. Tem skušajo v okviru projekta pomagati v povezavi s srednjimi šolami, da bodo te pripravljene na prihod generacije, ki bo drugačna od prejšnjih, z manj znanja in manj osebnostne stabilnosti. Sestali so se že z učitelji Gimnaziji Celje – Center. »Pričakujemo, da bodo po pogovorih tudi ostale srednje šole v regiji lahko pripravile prilagoditve,« meni Kolenkova. To problematiko so zato predstavili tudi Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, da bi bilo čim manj škode za otroke.
Širjenje pomoči
V poletnih mesecih bi radi v okviru projekta otrokom omogočili tedenske tabore v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Kot pravi Slavko Gaber, so ti tabori pomembni, da bi se otroci ponovno povezali, nadoknadili gibanjske zaostanke in tudi tiste na področju znanja. »Najlažje je reči, da ni pomembno, če kaj znajo. A raziskave kažejo, da jo najslabše odnesejo tisti, ki jim je že tako težko, in da tega ne smemo puščati ob strani.«
Če je projekt Prijatelj pomočnik brezplačen, pa bo za tedenske tabore treba najti vire financiranja, da bi lahko otroke vsaj za teden dni umaknili v spodbudno okolje.
Kolenkova želi, da bi se jeseni projektu pridružili priznani psihologi, ki bi lahko svetovali v težjih primerih. Je epidemija res prinesla toliko novih stisk? »Težave so bile že prej, je pa res, da so se te bolj razkrile. Ni vse posledica korone, tisti, ki so prej imeli težav, imajo zdaj še večje,« odgovarja sogovornica in dodaja, da je stiske pogosto blažila šola. V času zaprtja se je pokazalo, kako pomembna je bila njena vloga pri tem.
»Želeli bi, da bi projekt spomnil koga, da bi bilo dobro to področje pomoči urediti na sistemski ravni, ne da je to stvar nas, ki smo se povezali in želimo nekaj koristnega narediti za otroke,« zaključuje sogovornica.
