Arhiv NT/Sherpa

»Ker sem pristaš tradicionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelovanja v lokalni skupnosti, predvsem pa menim, da je pri njenem razvoju potrebno ohranjati pristno identiteto okolja in med prebivalci negovati občutek pripadnosti,« poudarja mag. Boris Podvršnik pred prihajajočim občinskim praznikom, 30. majem. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. »Odločitev za samostojno občino je bila pravilna, saj se je kakovost življenja Zrečank in Zrečanov izboljšala,« dodaja župan, ki bo naslednje leto zaključil peti mandat, ki bo zanj, kot še pravi, tudi zadnji.

Pogovor sva začela z zaostrenimi razmerami v podjetju Unior, ki zagotavlja vir zaslužka tudi mnogim Zrečanom in njihovim družinam. »Podjetje je v finančnih težavah. Poleg velike zadolženosti se sooča tudi z upadom naročil in nedonosnostjo nekaterih proizvodnih programov. Kljub temu sem zmeren optimist, saj je nova uprava postavila jasne smernice preoblikovanja družbe z razdolžitvijo in osredotočenjem v osnovno dejavnost, kar naj bi omogočilo družbi konsolidacijo in dolgoročno finančno stabilnost ter zagotavljanje sredstev za posodabljanje proizvodnje, predvsem v robotizacijo in digitalizacijo. Pomembno je, da načrtovane spremembe uprava izvede ob zaupanju poslovnih partnerjev, bank, zaposlenih in podpori sindikatov,« je zreški župan mag. Boris Podvršnik povedal uvodoma.

Ne le podjetja, razvojnimi izzivi se soočate tudi občine, predvsem pri urejanje komunalne in cestne infrastrukture. V zreški občini zaključujete zadnjo etapo izgradnje kanalizacije, vredne približno 3,6 milijonov evrov.

Od leta 2007 smo v treh etapah zgradili centralno čistilno napravo in zgradili približno 27 kilometrov fekalnega in 12,6 kilometra meteornega (primarnega in sekundarnega) omrežja. V te namene je občina doslej vložila več kot 12,5 milijona evrov. Sočasno z izgradnjo ločenega sistema odvajanja in čiščenja voda smo prenavljali tudi vodovod, ceste, javno razsvetljavo ter gradili pločnike in kolesarske steze. Trenutno iščemo najboljše projektne rešitve za zadnjo etapo za Obrtniško ulico in naselje Dobrovlje in te projekte prijavljamo za sofinanciranje iz evropskih virov. Tako bomo zagotovili več kot 98, 5 odstotno priključenost celotne aglomeracije Zreče.

Pred dnevi ste slovesno predali namenu vodohram v Križevcu, ki bo zagotovil zadostne količine pitne vode za prebivalce Stranic. Kako je z vodooskrbo v drugih zreških krajevnih skupnostih? Ima vse vodne sisteme v upravljanju občina?

Vodovodne sisteme redno posodabljamo, nadgrajujemo jih tudi z daljinskim upravljanjem. Z novim vodohranom v Križevcu smo zagotovili pomemben korak do bolj kakovostnega, zadostnega in varnega zagotavljanja vodooskrbe za prebivalce Stranic. S pospešenim moderniziranjem sistema nameravamo nadaljevati, saj ob večjih nalivih prihaja na glavnem viru do kaljenja vode. Poleg Stranic naš režijski obrat upravlja še s sistemi v Zrečah ter na Resniku in Skomarju. Zasebni vodovodni sistemi na Gorenju, Črešnovi in Padeškem vrhu so še v upravljanju lastnikov.

Skupaj s konjiško in oplotniško občino se pripravljamo na posodobitev in razširitev vodovodnega sistema na Gračiču, Brezju in Bezini. Prebivalce Stranic zanima, kdaj se bo začela prenova ceste skozi njihov kraj.

Prizadevamo si, da bomo 721 metrov dolg cestni odsek skozi Stranice lahko začeli prenavljati že naslednje leto oziroma najkasneje leta 2027. Tako bomo na tem zelo prometnem odseku izboljšali prometno varnost. Direkcija za infrastrukturo za potrebe posodobitve te ceste trenutno še odkupuje zemljišča.

Medtem v sodelovanju z državo pripravljamo prenovo še šestih odsekov regionalne ceste Zreče–Pesek z 1,25-kilometrskim odsekom v Zrečah, tremi odseki v Boharini v skupni dolžini 3,3 kilometra in približno kilometer dolgim odsekom pred Roglo. Načrtujemo tudi prenovo prometne infrastrukture na Rogli.

Načrtovano preplastitev regionalne ceste od Slovenskih Konjic do Stranic prestavljamo na letošnjo jesen oziroma prihodnjo pomlad. Sicer pa k prenovi kličejo tudi lokalne ceste. Letos bomo prenovili najbolj dotrajane odseke v krajevnih skupnostih Gorenje, Skomarje in Stranice.

Je država že zagotovila denar za pripravo projektne dokumentacije za kolesarsko pot Slovenske Konjice–Zreče–Vojnik?

Žal še ne, čeprav smo projektno nalogo župani s predstavniki direkcije za infrastrukturo podpisali že decembra leta 2021. Zato ne morem napovedati, kdaj se bodo ljubitelji kolesarstva lahko vozili po urejeni kolesarski poti med Zrečami in Vojnikom. Skupaj s sosedi želimo čim prej urediti vsaj najbolj kolesarsko priljubljen odsek Slovenske Konjice–Zreče.

V zreški občini si še niste povsem opomogli od poletnega neurja pred dvema letoma, v katerem se je sprožilo kar nekaj plazov. Ste tistega, ki je ogrožal stanovanjsko hišo, že zaščitili?

Plaz na Skomarju, ki je resno ogrožal stanovanjsko hišo, smo s finančno pomočjo države že uspeli sanirati. Prav tako plaz v Koroški vasi. Projektno dokumentacijo smo pripravili še za 6 usadov. Za plaz, ki se je pojavil konec prejšnjega leta ob cesti v Bezovje, je izvajalec v zaključni fazi projektiranja.

V Zrečah širite žarno pokopališče. Koliko dodatnih žarnih mest boste zagotovili s širitvijo?

Zagotovili bomo 52 dodatnih žarnih mest, predvidoma konec maja bomo s širitvijo žarnega pokopališča zaključili. Konec meseca začenjamo tudi z gradnjo poslovilne vežice na Skomarju, s čimer bo uresničena dolgoletna željo Skomarjanov. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo naložba zaključena naslednje leto.

Lani poleti je požar uničil garderobne prostore na zreškem stadionu. Občina je kot začasno rešitev postavila najete zabojnike. Se obeta novogradnja?

Da, občina namerava zgraditi nadomestni objekt, zato bomo v novem občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvideli prostor za novogradnjo. Še v tem letu bi radi pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z deli naslednje leto.

Na Zreškem se zavedate, da je hitro in zmogljivo širokopasovno spletno omrežje tudi na podeželju zelo pomembno. Je optična avtocesta že dosegla gospodinjstva na Zreškem Pohorju?

Pri zagotavljanju optične infrastrukture so izvajalci del že na zgornjem, levem bregu našega Pohorja, saj nadaljujejo z vzpostavljanjem omrežja na območjih od Planine proti Resniku ter od vozlišča v Zrečah v smeri Stranic.

Za vseh šest krajevnih skupnosti je v letošnjem občinskem proračunu skupno zagotovljenih približno 500 tisoč evrov, kar je 200 tisočakov več kot prej. V kakšnem stanju so gorske kmetije na Zreškem Pohorju? Propadajo? Mladi ostajajo na podeželju?

Razmere sicer niso kritične, a tudi spodbudne niso. Menimo, da država nima primernih instrumentov za pospeševanje razvoja tovrstnih gorskih razvojno in demografsko ogroženih območij. Zato se razvojne razlike ne samo regij, ampak tudi tovrstnih območij kot je Pohorje, povečujejo. Župani že vrsto let opozarjamo, da bi bilo tovrstnim izzivom potrebno prilagoditi tudi mehanizme evropske kohezijske politike. Žal doslej nismo uslišani.

Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Pred časom ste mi omenili, da se ne nameravate ponovno potegovati za županski mandat. Ste si premislili?

Ne, nisem si premislil. Pet mandatov je dovolj. Priložnost morajo dobiti mlajši. Naslednje leto se nameravam po 43 letih dela upokojiti.

Prav letos mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. Poudarjate, da je bila odločitev o ustanovitvi samostojne občine pravilna. S čim utemeljujete to trditev?

To potrjujejo številne razvojne pridobitve v minulih treh desetletjih, s katerimi smo izboljšali kakovost življenja Zrečank in Zrečanov. Samostojna zreška občina je zgodba o uspehu, na katero moramo biti ponosni. Pripravili smo dobre temelje za nadaljnji razvoj. Verjamem v naše ljudi in njihove sposobnosti, zato sem prepričan, da bodo tudi prihajajoče generacije kos razvojnim izzivom. Ker sem pristaš tradicionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelovanja, predvsem pa menim, da je pri razvoju lokalne skupnosti potrebno ohranjati pristno lokalno identiteto in med prebivalci negovati občutek pripadnost skupnosti.