© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 8 min.

Laško na temeljih preteklosti gradi prihodnost


novi-tednik
Bojana Avguštinčič
7. 11. 2025, 05.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Intervju z županom Markom Šantejem ob prazniku Občine Laško

IMG_0952.jpg
Andraž Purg
Župan Občine Laško Marko Šantej
V občini Laško je letošnje leto zaznamovano s številnimi jubileji. V lokalni skupnosti se spominjajo 200-letnice pivovarske dejavnosti, 155 let gasilstva, 70 let ribiške družine in radiokluba, 20 let Hiše generacij in Zavoda Odon, 600-letnice smrti Veronike Deseniške … S pomembno okroglo obletnico bo zaznamovano tudi prihodnje leto, saj bo minilo 170 let od rojstva pesnika Antona Aškerca. Da vse te obletnice niso le številke, ampak dokazujejo, da imajo v občini razgibano društveno življenje, ki bogati skupnost, se strinja tudi župan Marko Šantej. V občini se zavedajo pomena ohranjanja tradicije in spoštujejo napore, prizadevanja in dosežke preteklih, a tudi sedanjih generacij, ki se trudijo za lepši in bogatejši vsakdan.
Skupnost bogatijo tudi številni projekti in naložbe, ki jih je Občina Laško uresničila v zadnjem letu. Tudi zahvaljujoč prizadevnim posameznikom, društvom, organizacijam in podjetjem je bilo v občini marsikaj narejeno.
»Pomemben projekt, ki je bil namenu uradno predan letos, je nova športna dvorana v Rimskih Toplicah s pripadajočimi zunanjimi športnimi površinami. S to naložbo smo zagotovili, da imajo vsi šolarji, ki obiskujejo OŠ Antona Aškerca, in seveda tudi tamkajšnji krajani in društva dobre pogoje za izvajanje športa in rekreacije v sodobnih, lepih, svetlih prostorih. Z zunanjimi športnimi površinami so v kraju pridobili tudi širše uporaben javni prostor. Velika pridobitev za PGD Sedraž je novo gasilsko vozilo GVC1. Izjemno pozitivnega odziva širše javnosti je bila deležna tudi obnova zdraviliškega parka v Laškem, ki jo je občina izvedla v sodelovanju s Thermano Laško. Uredili smo nove pešpoti, tlakovanja, javno razsvetljavo, uredili meteorno odvodnjavanje in obnovili vodovod na območju parka ...« našteva župan.
IMG_0968.jpg
Andraž Purg
Župan Občine Laško Marko Šantej

Dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Na katerih področjih bo treba najbolj zavihati rokave?

Trenutno največji projekt v občini je gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Novogradnja je že pod streho, tudi stavbno pohištvo je vgrajeno, sledili bodo inštalacijska dela in nato vgradnja opreme. Končanje del je predvideno v prvi polovici prihodnjega leta. Veliko dela občino čaka tudi na tako imenovanih sanacijskih programih. Letos smo uredili pet plazov, od tega dva v Spodnji Rečici in tri na območju krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. Letos nameravamo urediti še en manjši plaz na območju krajevne skupnosti Šentrupert, medtem ko se bomo prihodnje leto posvetili plazu Stopce. V vseh omenjenih primerih je občina že založila lastna sredstva in zdaj čakamo državo, da nam jih bo povrnila. V primeru plazu Stopce, kjer gre za velik naložbeni vložek, ki ga z lastnimi proračunskimi sredstvi nismo zmogli, državo čakamo na pogodbo o sofinanciranju. Vse drugo za začetek del je pripravljeno. Projekt je ocenjen na približno 800 tisoč evrov.

V občini tudi pospešeno gradite vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Koliko gospodinjstev še čaka na tovrstno infrastrukturo?

Letos smo končali izjemno obsežen in pomemben sklop v Marija Gradcu in na Lahomnem, kjer zasledujemo cilj 98-odstotne priključenosti občanov (znotraj aglomeracije nad 2 tisoč populacijskih enot) na javno kanalizacijsko omrežje oziroma čistilno napravo. Tam se je približno 50 gospodinjstev priključilo na javno kanalizacijo. Naložba znaša približno 660 tisoč evrov. Hkrati s kanalizacijo smo obnovili tudi vodovodno omrežje, položeni so bili tudi električna napeljava in vodi za širokopasovno omrežje, tako da je infrastruktura v večjem delu Marija Gradca v celoti obnovljena. Kanalizacijsko omrežje obnavljamo tudi na območju mestnega jadra. Dela v ulici Pod gradom so že skoraj končana, območje je treba še asfaltirati. V delu Aškerčevega trga in na območju pod knjižnico je treba urediti še oporni zid in območje tlakovati. Nato bomo dela nadaljevali na spodnjem delu Mestne ulice, na območju občinske zgradbe in na Valvasorjevem trgu. Preostanek gradnje kanalizacijskega omrežja je predviden v sklopu nepovratnih kohezijskih sredstev iz perspektive 2021–27, kjer pospešeno pridobivamo gradbena dovoljenja za šest sklopov. Kar zadeva vodovodno omrežje, je trenutna priključenost v občini Laško približno 78-odstotna, kar pomeni, da je na javno vodovodno omrežje od 13.050 občanov, kolikor jih živi v občini, priključenih malo več kot 10.200. V preteklem letu smo gradili oziroma obnavljali vodovodno omrežje na območjih Sedraža, Lahomske Gore, Leskovce, Trobnega Dola, v krajevni skupnosti Šentrupert, mestnem jedru in Marija Gradcu. Trenutno dela izvajamo na območju Mrzlega Polja v krajevni skupnosti Jurklošter. Vrednost gradnje vodovodov v letih 2024 in 2025 je znašala več kot 600 tisoč evrov.

Pri prenovi mestnega jedra Laškega so bile odkrite zanimive arheološke najdbe. So prinesle kakšna nova spoznanja glede razvoja Laškega?

Na območju Aškerčevega trga in ulice Pod gradom so najdbe potrdile, da je bilo življenje na tem območju že v prazgodovini. Odkritih je bilo nekaj prazgodovinskih najdb, tudi iz obdobja Rimljanov, srednjega veka in novega veka, ko se je Laško razvijalo kot mesto. Zelo dragocena so tudi odkritja v Jurkloštru, kjer so bila pod vodstvom Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU in arheološkega inštituta ZRC SAZU izvedena predhodna arheološka izkopavanja na območju kartuzije. Izkopavanja so potrdila, da je na območju kartuzije stala kapela grofov Celjskih. Ta odkritja so bila popisana in analizirana ter bodo tudi ustrezno predstavljena. Upam, da bomo v prihodnjih letih dobili tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine za nadaljevanje arheoloških izkopavanj na tem območju. Kažejo se namreč velike možnosti tako z arheološkega in arhitekturnega vidika kot z vidika razumevanja pomena kartuzije Jurklošter v tistem času. Tu so tudi velike turistične možnosti za razvoj območja.

Ključnega pomena za občino Laško so protipoplavni ukrepi. Načrtovani so ukrepi na reki Savinji med marijagraškim ovinkom in Udmatom ter na območju Debra. Gradbena dovoljenja so pridobljena. Kdaj bodo sledila dela?

Drži. Občina Laško je gradbeno dovoljenje za reko Savinjo pridobila lani, letos tudi za območje Rečice. Občina je ves čas v stiku z direkcijo za vode kot pogodbenim partnerjem, ki je zadolžen za izvedbo del. Žal se v zadnjega pol leta na investicijskem delu ni nič premaknilo, čeprav smo v občini dobili zagotovila, da bo javni razpis za izvedbo del kmalu objavljen. Zato smo tudi priskočili na pomoč direkciji pri izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca in nadzora na območju Rečice ter pri vodenju drugih postopkov. Verjamem, da bi v začetku prihodnjega leta lahko začeli delati. In da bomo nato direkciji pomagali uspešno izpeljati še razpisni postopek za izbor izvajalca ter nadzora tudi za ukrepe na Savinji.

V Laškem boste po skoraj dvajsetih letih spet gradili stanovanja. Novogradnja javnih najemnih in tržnih stanovanj je predvidena na območju Debra. Kakšno je v občini stanje na področju stanovanjskih potreb?

Potrebe po stanovanjih so v občini velike. Marsikdo je pri reševanju svoje stanovanjske problematike odšel iz občine, ker v njej ni našel primernega stanovanja. Preden smo v občini začeli izbirati zasebnega partnerja za projekt stanovanjske gradnje v Debru, smo opravili tudi javno anketo, ki je pokazala, da so največje potrebe po dvo- in trisobnih stanovanjih, na eni strani za mlajše družine in na drugi za starejše generacije oziroma starejše pare in posameznike, ki se težko prebijajo skozi življenje v velikih hišah. Izjemno sem vesel podpisa pogodbe in verjamem, da bomo v približno dveh letih projekt uspešno pripeljali do konca.

Občina se vedno bolj uveljavlja kot zelena trajnostna turistična destinacija. Kje vidite največ možnosti za razvoj in nadgradnjo?

Naši osrednji stebri so predvsem zdraviliški turizem, bogata pivovarska dediščina in raznolikost podeželja. Predvsem želimo vsem, ki pridejo v Laško, ponuditi širok in pester nabor doživetij. Tako je na eni strani možnost dograditve zdraviliškega turizma, katerega del je tudi projekt prenove zdraviliškega parka, ki je nadgrajen tudi z digitalnimi vsebinami. Kar zadeva pivovarsko dediščino oziroma tradicijo, naj bi se pivovarna ponovno odprla tudi za obiskovalce, kar bo predstavljalo veliko dodano vrednost za destinacijo Laško. Gostje oziroma turisti večkrat povprašujejo po tem turističnem doživetju. Tretji steber se nanaša tudi na območje Jurkloštra s kartuzijo, ki ga želimo tako infrastrukturno kot doživljajsko nadgraditi. Ob kartuziji je izjemen biser tudi ribnik Marof, ki ga s partnerji oživljamo. Izpostavil bi še območje Šmohorja, ki ima tudi izjemno velike možnosti razvoja. Sprejet je prostorski akt za nadaljnji razvoj tega turističnega območja. Na območju spodbujamo pohodništvo, urejeno je tudi počivališče za avtodome in opažamo, da se število teh gostov oziroma turistov povečuje.

Občina sodelovanje in prijateljstvo širi tudi zunaj meja. S hrvaškima občinama Novigrad in Vrbovec ste to sodelovanje in prijateljstvo letos še poglobili. Kako se kažeta v praksi?

S pobrateno občino Vrbovec smo letos izvedeli skupen interreg projekt. Gre za projekt povezovanja in sodelovanja ne samo na politični ravni, ampak tudi na ravni izmenjave oseb, društev, kulture, kulinarike. Spomladi smo Laščani z godbo, mažoretami, društvom kmečkih žena, ki je pripravilo svoje kulinarične dobrote, s Stikom Laško ... obiskali Vrbovec, septembra so nam Vrbovčani vrnili obisk. Oba dogodka sta pokazala, da je tovrstne povezave, ki so bile vzpostavljene že pred petdesetimi leti na ravni sodelovanja šol, posameznikov, društev, treba ohranjati, negovati, nadgrajevati in vesel sem, da tudi mlajše generacije vidijo to kot možnost izmenjave dobrih praks. Z Novigradom smo lani obeležili deseto obletnico prijateljstva in sodelovanja. Letos smo drug drugega obiskali kar nekajkrat in želimo si poglobljeno sodelovanje tudi na področju turizma in izmenjave kulinaričnih izkušenj. Tisto, kar največ šteje, je, da si pomagamo, ko je to najbolj potrebno. Močno neurje je poleti prizadelo območje Istre. V Novigradu je zalilo športno dvorano, vrtec, obrtno gospodarsko cono, nekaj stanovanjskih stavb in takoj ko smo slišali za nesrečo, smo se v Laškem odzvali in zagotovili, da so naši gasilci v Novigrad odpeljali osem razvlaževalnikov oziroma sušilnikov. Mislim, da takšna solidarnost največ šteje. Vemo, da se lahko mi zanesemo na njih, ko potrebujemo pomoč, in enako se lahko tudi oni na nas. Tako sta prostovoljni gasilski društvi (iz Laškega in Novigrada) ob 155-letnici PGD Laško podpisali partnersko listino o medsebojni pomoči in sodelovanju.

Kaj želite ob prazniku občine sporočiti občanom?

Praznik občine je tisti praznik, ki najbolj poveže lokalno skupnost. Hkrati je to tudi priložnost, ko se zahvalimo vsem tistim, ki so v lokalnem okolju pustili pečat in močne sledi. Tako bom na jutrišnji slovesnosti ob občinskem prazniku podelil tudi najvišja občinska priznanja, grbe, in se zahvalil vsem, ki kakorkoli prispevajo k naši skupni gradnji in povezanosti lokalne skupnosti. Ob tem iskreno čestitam vsem občankam in občanom.

E-novice · Savinjska

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.