Novi tednik, Nik Jarh

V spomin Vojničanov se je usidrala kot prijazna, dobrodelna in pokončna ženska, naklonjena Slovencem. Med ljudmi priljubljena umetnica Doroteja Hauser (1877-1946) je živela in ustvarjala na Štalnerjevem hribu nad Vojnikom. O njenem življenju do nedavnega ni bilo veliko znanega, dokler niso v Vojniku pred desetletjem začeli obujati spomin na to umetnico nemškega rodu, ki se je v srednjeevropskem prostoru uveljavila kot portretistka, še zlasti kot avtorica škarjerezov. Z motivi slednjih so Vojničani okrasili pročelja garaž v središču kraja in oporni zid osnovne šole. V skrbi, da bi se spomin na umetnico in njena dela ohranil, je Mila Kočevar iz Nove Cerkve o njej napisala obsežen roman, ki je izšel pred dnevi.

Novi tednik, Nik Jarh

Ognjeni zublji so zamrmrali

V knjigi z naslovom Tedaj so zublji ognja zamrmrali se prepletajo domišljija, zgodovinska dejstva in biografski podatki o umetnici, ki jih je avtorica črpala iz različnih virov, od ustnih pričevanj ljudi do arhivskega gradiva in tudi iz kontemplativnega notranjega dialoga pisateljice z glavno junakinjo romana. Kot je o knjigi zapisala antroploginja, raziskovalka in publicistka Barbara Trnovec, je Mili Kočevar z orisom tedanjih načinov življenja ter različnih plasti družbenih, kulturnih, političnih in drugih praks uspelo obuditi duh časa zadnje četrtine 19. in prve polovice 20. stoletja. V knjigi se tako na 560 straneh prepletajo spomini, krajevna kulturna dediščina ter tedanji evropski umetniški svet, ki bi sicer ostal pozabljen.

Kočevarjeva je življenje Doroteje Hauser oziroma Dore, kot je poimenovala glavno junakinjo, predstavila v štirih poglavjih, kronološko od rojstva do smrti. V knjigo je vključila tudi sedem njenih škarjerezov, tako imenovanih črnih biserov.

Raziskovanje slikarkinega življenja

Pri večletnem raziskovanju življenja in dela Doroteje Hauser je bila Mili Kočevar v veliko pomoč zdaj že pokojna umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, ki je prva raziskovala ustvarjanje in življenje vojniške umetnice škarjerezov. Veliko je avtorici knjige pri zbiranju podatkov o slikarki pomagal tudi ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika, ki je veliko naporov in prizadevanj vložil v odkrivanje točnega datuma rojstva ter življenja Doroteje Hauser. Po večkratnih obiskih graških arhivov je iskani podatek tudi našel in tako je zdaj znano, da se je Doroteja rodila 25. julija 1877.

Novi tednik, Nik Jarh

Ključne podatke o umetnici je Mila Kočevar dobila tudi pri ljudeh, ki o Doroteji hranijo spomine svojih prednikov in ki imajo umetničine osebne predmete. Obiskala je tudi galerije v Splitu in Zagrebu, kjer hranijo Dorotejina dela.

»Lahko rečem, da me je Doroteja nagovorila,« pravi Mila Kočevar. »Skozi kontemplacijo, sanje, vizijo sem začutila nekakšno povezavo z njo.« Avtorica knjige pravi, da sta si z umetnico v marsičem blizu, podobi sta si tudi po značaju. »Doroteja je bila izredno močna ženska s spoštljivim odnosom do vsega. Bila je dobrotljiva do otrok, do revnih. S svojo mamo je organizirala dobrodelne čajanke. Poleg tega, da je bila priznana umetnica, je bila tudi kot človek zelo dobra,« jo opiše Kočevarjeva. Doroteja je živela umetniško boemsko življenje. Otrok ni imela niti ni bila poročena, kar je bilo za tiste čase bogokletno. V svoji hiši na Štalnerjevem hribu nad Vojnikom je bila srečna, dokler ...

V skrivnost ovita smrt

Čeprav je bilo v odkrivanje življenja Doroteje Hauser vloženega že veliko truda posameznikov, je o njej še veliko neznank. Ovit v skrivnost ostaja tudi tragičen konec njenega življenja. Umrla je namreč v ne povsem pojasnjenih okoliščinah pol leta po koncu druge svetovne vojne. Po rodu je bila Nemka, slovenskih korenin ni imela. In čeprav med vojno ni sodelovala z nacisti, ji je povojna oblastna struktura zagrozila z zaplembo premoženja in z izgonom. »Sklepamo lahko, da je bila globoko razočarana nad ljudmi, ki jim je med vojno pomagala, tudi partizanom, po vojni pa ji nihče ni bil pripravljen tega potrditi in jo s tem zaščititi pred surovo usodo. Kaj se je dogajalo v zadnjih urah njenega življenja, najbrž nikoli ne bomo izvedeli,« v spremni besedi v knjigi razmišlja Barbara Trnovec. Ker si ni mogla zamišljati življenja brez svojega doma in umetnin, naj bi Doroteja hišo zažgala in naredila samomor. Zgorela naj bi skupaj s svojimi likovnimi deli. Stara je bila 68 let.

Novi tednik, Nik Jarh

Toda, ali je bila njena smrt res posledica samomora ali se je tiste usodne noči januarja 1946 zgodilo še kaj drugega, ostaja nepojasnjeno. Neznano kje je ostal tudi velik del njenih likovnih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Zagrebu, Ljubljani in številnih razstavah v tujini.

Razgibano in ustvarjalno življenje

Hauserjeva je bila rojena v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na tamkajšnji deželni umetniški šoli, nato je študij nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschitzu, soustanovitelju znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz. Obvladala je akvarelno in oljno slikarsko tehniko ter različne grafične tehnike, tudi risbo. Navdihe je iskala v bidermajerski umetnosti. Občudovanja vredno je njeno miniaturno slikarstvo, še bolj znana je po škarjerezih, posebni tehniki profilnega portretiranja.

Preselitev v Vojnik

Kdaj se je Doroteja s starši preselila v Vojnik, iz virov ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena vsaj od leta 1921. Tedaj so se namreč v celjskih časopisih začele pojavljati objave o njenih razstavah doma in v tujini. In kaj jo je privedlo v Vojnik? »Tam je živela njena babica Johanna Steiner. Dorotejin stric je bil podjetnik, v Celju je imel svoje podjetje. Tako se je tudi Dorotejina družina v nekem času preselila v Vojnik,« pojasni Mila Kočevar.

Novi tednik, Nik Jarh

Doroteja je živela razgibano in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke. Domačini so jo spoštovali, saj ljudi nikoli ni delila po premoženjski, nacionalni ali po politični plati. Na svoj dom v Vojniku je bila zelo navezana. In prav ta navezanost je bila zanjo usodna.

Dolgo časa je veljalo, da je Doroteja Hauser umrla v noči s 15. na 16. januar 1946, vendar je umetnostna zgodovinarka Milena Moškon iz uradnih evidenc leta 2000 pridobila podatek, ki kaže na to, da je Hauserjeva umrla 8. januarja 1946. Po istem viru naj bi dva dni zatem njene telesne ostanke pokopali v Vojniku.

Poslikane garaže

V Vojniku so spomin na Dorotejo Hauser začeli obujati pred desetletjem, ob bližajoči se 140-letnici njenega rojstva. Tako sta bili z njenimi motivi škarjerezov poslikani steni dveh garaž v središču Vojnika, novo podobo s poslikavami so dobili tudi trije pusti oporni zidovi pri vojniški osnovni šoli. Ob tem je izšla še publikacija z motivi škarjerezov.

Novi tednik, Nik Jarh

Umetnici so se leta 2017 poklonili tudi z odprtjem spominskega obeležja nasproti Občine Vojnik. Pred nedavnim so črno-beli motivi preplavili pročelja še več garaž v Vojniku. Ne zgolj za okras, namen teh poslikav je veliko globlji, to je ohraniti spomin na veliko umetnico in jo približati čim širši javnosti.