Odprtje razstave "Šent Rupert, prijazno letovališče"
Simončičev kozolec na Bistrici pri Šentrupertu je kulturni spomenik državnega pomena, lastnik kozolca je Občina Šentrupert. Kozolec je datiran leta 1936 in ga je izdelal Mirnski dolini najbolj znan tesarski mojster Janko Gregorčič iz Slovenske vasi. Naročnik kozolca pa je bil Jože Simončič iz Bistrice. Vrsto let je kozolec čakal na vsebine. Ravno v letošnjem poletju mu dajemo nove vsebine, in sicer pripravljamo mesečne razstave in predstavitve različnih avtorjev ustvarjalcev v okviru projekta toplART.
V okviru projekta toplART galerija se je v četrtek, 4.10.2012, odvil čertrti dogodek v letošnjem sklopu. Avtor projekta toplART galerija, Sebastjan Popelar je k sodelovanju povabil domačinko, etnologinjo Mojca Ramovš. Predstavila se je s predavanjem in fotografsko razstavo o »Šent Rupertu, kot prijaznem letovališču« ter identitetah in turizmu mirnske doline. Kot pravi sama gre pri tej predstavitvi za nadgradnjo diplomske naloge, kjer namerava predstaviti tako kulturne, kot tudi naravne potenciale mirnske doline, kateri kažejo tudi pravo usmeritev turizma, ki temelji na identitetah prebivalcev in kraju samem. Skozi predstavitev in fotografije skuša zgodovinske okvire turizma v Mirnski dolini prenesti v današnji čas. Kritika je skrita v fotografijah, aplikacija videna tistim, ki jo znajo videti … vsekakor izziv Mirnske doline.
Avtorica je zapisala:
»Šent Rupert, prijazno letovališče« je napisal avtor prispevka v Dolenjskih Novicah leta 1908. Že takrat so se zavedali potencialov, ki jih ima Šentrupert v turizmu; že od 19. stoletja, s prihodom industrijske revolucije je namreč poznana težnja lokalnih veljakov kraj narediti gospodarsko razvit ter poznan širšim množicam. V 21. stoletju je to mogoče s turizmom.
Turizem je v tretjem tisočletju ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog sveta ter pomemben del narodnega gospodarstva. Posega na vsa področja človekovega delovanja. Kljub temu, da se je razmahnil in postal množičen šele v drugi polovici 20. stoletja, njegovi začetki segajo dlje v preteklost. Na Slovenskem so v nekaterih krajih začetek turizma pomenila že predkrščanska romarska središča, ponekod zdravilišča, ki so bila zgrajena že za časa Rimljanov, spet drugje srednjeveški sejmi; v Mirnski dolini pa začetek turizma predstavljajo prva romanja ter spremljajoči sejmi v začetku 18. stoletja, morda celo srednjeveški trški sejmi v Mokronogu. Turizem se je oblikoval skozi identitete ali pa so se krajevne identitete oblikovale po turizmu. Potenciali Mirnske doline, tako glede naravne kot tudi kulturne dediščine, in poistovetenje domačinov z njo nam kažejo njegovo pravo usmeritev – turizem, ki gradi na identitetah prebivalcev in samega kraja.
Identitete in turizem - predstavitev zgodovine, fotografije sedanjosti in razmišljanje za prihodnost.
Razstavo je odprl G. Jože Zupan. Na odprtju je nastopil Matej Markeljc, ki ima za seboj že krepko število nastopov, tako na prireditvah, kot tudi tekmovanjih. Skoraj zavidljivo je priznanje 3. mesta evropskega tekmovanja v Italiji iz leta 2010. V letošnjem letu sta njegova največja uspeha mednarodno tekmovanje Grandprix Portorož in nastop v Galeriji Avsenik, kjer je obakrat dosegel srebrno priznanje.
Alenka Lamovšek je na odprtju čestitala avtorju in obiskovalcem predstavila, da ni enostavno imeti galerijo na prostem. Poleg tega, da se je obračal na dediščino ter skozi ta znanja in vedenja pripravil galerijo in konec koncev dal kozolcu novo vsebino. Obenem pa mu čestita za vztrajanje ter skrb, da je sledil vremenskim razmeram, ki letos niso bile ravno naklonjene tovrstnim aktivnostim. Lamovškova pravi, da je to primer dobre prakse in da je skozi sodelovanje pridobila vrsto izkušenj, ki ji bodo v prihodnje prišle še kako prav. Avtorju se je zahvalila za priložnost sodelovanja.
Za pogostitev je poskrbelo društvo podeželskih deklet in žena Šentrupertske Šmarnice, pili smo vino kralja cvička 2006 (Pirc Marjan), ter domač bezgov sok na slamice izpod Simončičevega toplarja.
Sebastjan Popelar je predstavil še letošnjo statistiko obiskovalcev, in sicer pravi: »Obdobje med 23. 6. 12 in 30.9 zajema 58 dni obratovanja galerije. Od tega je bilo 20 dni deževnih. Ostaja 38 delovnih popoldnevov. V tem času je galerijo obiskalo 718 ljudi. Od tega je bilo 8 tujih državljanov. V povprečju si je tako galerijo ogledalo 18.9 obiskovalcev dnevno. Do konca obratovanja galerije ostajajo še štirje vikendi, torej 16 dni. Vremenska ujma je v noči na 20. september dobesedno zalila galerijo in velika razmočenost tal je onemogočila obratovanje galerije za naslednjih nekaj dni.« Kot pravi, bo ToplART galerija delovala še do konca oktobra, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere.
Avtor se zahvaljuje občini Šentrupert, društvu podeželskih deklet in žena Šentrupertske Šmarnice, PraprotKa, Računalničar.si, unikatnaDARILA, Dana industrijska prodajalna, Pivnica AS, Stanetu Pečku.
