Andraž Purg

Soustanoviteljici zavoda bosta poleg države Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica. Na eni zadnjih sej celjskega mestnega sveta so svetniki govorili o tem, vendar je bilo mogoče videti, da točnih informacij tako občina kot svetniki še nimajo.

V Celju je kar nekaj društev, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom na vrhunski mednarodni ravni. Plesni forum in Harlekin sta sodobnemu plesu zvesta že pol stoletja. Toda o ustanovitvi takšnega zavoda v Celju sta bila oba obveščena le iz medijev.

· Mama pogrešanega: »Upanje, da najdemo sina, umre zadnje!«

Mama pogrešanega Jake: »Upanje, da najdemo sina, umre zadnje!«

Vlada je na svojih spletnih straneh zapisala, da »… gre pri ustanovitvi zavoda za izpolnitev ene ključnih zavez nacionalnega programa za kulturo na področju umetnosti, ki bo sodobnemu plesu zagotovila stabilen razvoj. Zavod predstavlja nov model v kulturi, saj bo deloval na dveh lokacijah.«

Podcenjujoče do izvrstnih?

Tako Goga Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma in Ana Vovk Pezdir iz Društva za umetnost plesa Harlekin, ki se že petdeset let trudita z izobraževanjem in vzgajanjem mladih sodobnih plesalcev ter sta sinonim za sodobni ples ne le na Celjskem, ampak tudi na ravni države, o tem nista bili uradno obveščeni. Ana Vovk Pezdir pravi, da je to tudi podcenjujoče.

»Če gre za decentralizacijo, potem je to še nekako dobro, a vprašanje je, ali bo v praksi res tako. Zaenkrat nam o tem nihče ni uradno povedal še ničesar,« dodaja Goga Stefanovič Erjavec.

Vlada na vse gleda optimistično in dodaja, da bo občinstvo z javnim zavodom pridobilo dodatno možnost za oglede vrhunskega slovenskega in mednarodnega sodobnega plesa: »Ustvarjalcem bo zavod omogočal kakovostne infrastrukturne, ustvarjalne, izobraževalne, rezidenčne, podporne in druge produkcijske pogoje dela ter pri tem zagotavljal soobstoj različnih umetniških praks sodobnega plesa.«

Stanje na področju celjskega sodobnega plesa je z vidika uspehov in kariernih poti plesalcev, ki so plesno rasli pod vodstvom naših sogovornic, izjemno. A pogled v drobovje kaže boj za vsa finančna sredstva, ki so za nekatera društva na podlagi občinskih razpisov tudi manjša, kot so bila v preteklosti.

Denar za plesne pedagoge in koreografe društva nekako najdejo, a s tem, da v nekaterih obdobjih tudi finančno životarijo. »Če bo zavod prinesel večjo možnost prijav na razpise, bo to dobro,« pravi Goga Stefanovič Erjavec. Enako tudi Ana Vovk Pezdir. A dvomi ostajajo.

Ignorirali celjsko plesno sceno?

»Do sklepa o ustanovitvi je prišlo brez naše vednosti, pri tem so popolnoma ignorirali celjsko plesno sceno. Prav bi bilo, da bi morda pred tem pristojni vendarle pregledali ›teren‹, da bi videli, kakšen sodobni ples je tukaj. Celje je plesno bogato mesto, zato je morda takšen odnos pri ustanavljanju tovrstnega zavoda do celjskih plesalcev ignorantski in podcenjujoč,« nam je dejala Ana Vovk Pezdir iz Društva za umetnost plesa Harlekin.

»Ne razumite narobe, nisem užaljena, vendar bi se spodobilo, da bi nas kdorkoli iz Ljubljane o sprejetju takšnega sklepa in o tem, kaj to pomeni, tudi obvestil,« še dodaja. Ni kritična do ustanovitve zavoda, ampak do odnosa v postopku njegovega ustanavljanja.

Dodaja, da bi lahko tak zavod močno pripomogel pri izobraževanju in financiranju plesnih pedagogov in koreografov, ki imajo talent in voljo. Društva so pri tem prepuščena sama sebi.

»Kajti če decentralizacija tega področja pomeni le to, da se bodo ljubljanska društva samo vozila na ples v Celje, potem bomo celjska društva še naprej finančno životarila, čeprav naši plesalci dajejo vse od sebe in ne nazadnje veliko tudi Celju,« je jasna Vovk Pezdirjeva.

Tudi v Kulturno-umetniškem društvu Igen, ki deluje v Celju že 40 let, imajo podobne pomisleke kot v Harlekinu in Plesnem forumu Celje.

»Veselimo se zavoda, vendar tudi mi o podrobnostih nismo bili obveščeni. Zdi se nam prav, da bi pri pripravi ustanovitve pristojni stopili v stik tudi z nami, ki smo v Celju na področju sodobnega plesa prisotni že več desetletij,« pravi Eva Jankovič iz celjskega Igna. Dodaja, da ozadja ustanavljanja pri Ignu ne poznajo, upajo pa, da decentralizacija pomeni, da bodo v zavodu aktivni tudi Celjani, ki so vpeti v celjsko plesno sceno.

»Drži, da smo bili prezrti pri dogovorih o ustanavljanju zavoda. Večja vpetost v delovanje prihodnjega zavoda bi celjskim ustvarjalcem, ki imamo velike dosežke, dala še večjo veljavo v širšem smislu,« še dodaja Jankovičeva.

Bo zavod znal privabiti občinstvo?

Sogovornica vsa ta leta s svojimi plesalci žanje uspehe na parketu sodobnega plesa. Enako tudi Goga Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma. Tudi ona pravi, da jih o ustanavljanju zavoda za sodobni ples v Celju ni nihče obvestil.

Vesela je sicer decentralizacije, čeprav informacij o tem nima veliko. Dodaja, da je pri tem še veliko nejasnosti in tudi sama je vse, kar ve, izvedela iz medijev.

»Morda bo ustanovitev zavoda prinesla več dogodkov, vendar je še vedno vprašanje, ali bo res tako. Skrbi me za mlajše generacije sodobnih plesalcev, koreografov in plesnih pedagogov, za katere upam, da bodo ostali zvesti Celju. Morda se bodo na podlagi zavoda, ki bo deloval v Celju, lažje prijavljali na razpise, a kaj več od tega ne upam napovedovati. Predvsem upam, da bo zavod animiral občinstvo,« dodaja. Celje ima izvrstne plesalce, ki dosegajo uspehe tudi v tujini, vendar si na predstavah zaslužijo še več občinstva, a na žalost kdaj dvorane tudi samevajo. Na tem področju bo treba še bolj privabiti občinstvo in Goga Stefanovič Erjavec upa, da bo zavod pomagal predvsem pri tem.

Več na naslednji seji svetnikov

Vlada pravi, da je bil sodobni ples prepoznan kot eden najbolj prekariziranih sektorjev v sodobni umetnosti: »Najprej smo v sodelovanju s strokovnjaki pripravili razvojno strategijo za sodobni ples, nato smo z obema partnerskima občinama pripravili vse potrebno, da bo zavod zaživel s primernimi prostori, sredstvi in kadri.

Javni zavod bo namenjen razvoju, produkciji, promociji in podpori sodobne plesne umetnosti na območju Slovenije in v mednarodnem prostoru. Z njim bo zagotovljeno dolgoročno in neprekinjeno izvajanje dejavnosti na področju sodobnega plesa. Usmerjen bo v medpodročno in medgeneracijsko povezovanje, mrežno delovanje, upoštevanje smernic trajnostnega razvoja in mednarodno sodelovanje.

Zavod bo omogočal promoviranje različnih estetskih, produkcijskih in podpornih praks kakovostne sodobne plesne umetnosti na lokalni, državni in mednarodni ravni. Deloval bo na dveh lokacijah, in sicer v prostorih centra EPIC v Novi Gorici ter prostorih Celjskega doma v Celju, v katerem bo imel tudi sedež.

Sedež zavoda bo torej v Celju. Toda ko so nekateri svetniki na novembrski seji celjskega mestnega sveta spraševali, kaj to pomeni glede zaposlitev, popolnoma jasnih odgovorov zaenkrat niso dobili. Občina naj bi bila sicer v postopke ustanavljanja zavoda zelo vpeta.

· Slovenija

Sto tisoč evrov za razvoj celjskega kmetijstva

»O zavodu bo več govora na naslednji seji, torej o tem, ali se Celje strinja z ustanovitvijo tega zavoda,« je dejal župan Celja Matija Kovač. S tem je mislil, da bodo morali svetniki dati soglasje. Pojasnil je, da naj bi bilo v Celju v okviru zavoda zaposlenih 16 ljudi, prostori naj bi bili v Celjskem domu, iz katerega naj bi preselili zavod Desetka (v razvojni center). Drugi del službe zavoda bo v Novi Gorici. Celjski dom se županu zdi dobra izbira za prostore zavoda tudi zaradi uporabnosti.

Ko bosta sklep o ustanovitvi javnega zavoda na sejah mestnega sveta obravnavali obe občini, bo javni zavod dokončno zaživel. Ustanovitev zavoda je med strateškimi cilji zapisana v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, v pripadajočem akcijskem načrtu do leta 2027 in v Razvojni strategiji za sodobni ples 2024–2028.