Z županom Bojanom Šrotom ob prazniku MOC: "Za zeleni razvoj mesta"
Lani so zaradi epidemije koronavirusa in vladnih ukrepov odpadle prireditve ob prazniku Mestne občine Celje. Tudi svečana podelitev celjskih grbov je bila precej kasneje in je bila izvedena z omejenim številom udeležencev. Po enem letu ne bo nič drugače. Na dan občinskega praznika, 11. aprila se končuje zaprtje javnega življenja v državi, številni omejitveni ukrepi pa ostajajo. V okoliščinah, ki so bile podobne lanskim, smo se ob letošnjem občinskem prazniku pogovarjali z županom Bojanom Šrotom. V koronaletu se je marsikaj dogajalo, nekaj zelo pomembnega v Celju tudi v zadnjih dneh, saj se je končalo evropsko prvenstvo mladih reprezentanc Euro U21.

Ste zadovoljni z izvedbo tega velikega športnega dogodka?
Dobili smo številne pohvale, da smo se od vseh mest gostiteljev kot organizatorji najbolj izkazali, tudi v smislu promocije tega velikega tekmovanja. Žal je minilo brez gledalcev, navijačev, ki bi celotnemu dogodku dodali še poseben čar in pečat. Nam je za to iskreno žal, a smo po moji oceni zelo dobro izkoristili priložnost za promocijo mesta, kajti glas in slika sta vendarle šla v številne države Evrope in tudi sveta.
Po tednu nogometne vročice smo se morali vrniti v kruto realnost, ki jo še vedno zaznamuje epidemija koronavirusa. Kako uspešno ste se oziroma se še z epidemijo spopadate v MOC?
Menim, da se v občini ves čas dobro spopadamo s tem izzivom. Službe v občini normalno in dobro delujejo, sprejeli smo celo vrsto ukrepov pomoči za najbolj ranljive skupine, z delovnimi štipendijami smo pomagali samozaposlenim ustvarjalcem v kulturi, z dvema razpisoma pomagamo gospodarstvu ... Dobro delujeta zdravstveni dom, za katerega je odgovorna občina, in tudi bolnišnica, ki je državna ustanova. Posebnih težav ni, a smo seveda vsi že rahlo nestrpni, kdaj bo vsega skupaj konec. Upam, da bo še malo bolj učinkovito množično cepljenje prebivalcev, zato da se bodo stvari kolikor toliko uredile. Zelo sem vesel, da tudi gospodarstvo dobro deluje, a so nekatere dejavnosti, predvsem v storitvenem sektorju, v velikih težavah in jim bo treba še pomagati, da bodo preživele ta krizni čas.
Ali bo epidemija pustila hude posledice za utrip mestnega jedra?
Zagotovo bodo posledice v dinamiki poslovnega življenja, čeprav je mesto vseeno živahno, veliko ljudi prihaja v središče Celja. Ponudba je okrnjena glede na tisto, kar bi sicer bilo možno ponuditi v mestu. Verjetno bo v veliki meri odvisno, kako bo kdo preživel to krizo, tudi od tega, s kako zdravimi financami se je kdo znašel v tej krizi, Kdor je bil zadolžen ali kaj podobnega, bo seveda imel veliko večje težave kot tisti, ki se je v dokaj normalnem finančnem stanju soočil s krizo.
V torek bo mestni svet na seji, ki ste jo zaradi »lockdowna« prestavili za teden, obravnaval rebalans proračuna. Zaradi katerih ključnih ukrepov in sprememb ga je bilo treba pripraviti, tudi zaradi epidemije?
Najprej je treba poudariti, da smo nazadnje sprejeli dveletni proračun, kar pomeni, da smo leta 2019 sprejeli proračun tudi za leto 2021 in da se je v tem času spremenilo zelo veliko stvari. Proračun je bil sprejet pred epidemijo, v tem času je tudi država veliko stvari spremenila. Moram pohvaliti, da na bolje za lokalne skupnosti. Izboljšalo se je financiranje, država je prevzela nekatere pomembne stroške, ki so jih do tedaj imele lokalne skupnosti. Proračun prilagajamo tem dejstvom, hkrati nekih novih, velikih projektov v proračun ne umeščamo, ampak uresničujemo že potrjene projekte.
Ob gradnji nove stanovanjske soseske DN 10, kjer bodo javna stanovanja za najem, je v gradnji ali v pripravi še kar nekaj projektov večstanovanjskih stavb, ki jih financirajo zasebni investitorji. Zaradi tega smo lahko veseli, to tudi kaže, da se mesto razvija, stanovanj sicer primanjkuje. A takšna intenzivna novogradnja v strnjenih stanovanjskih naseljih prinaša nove izzive ... Več bo prebivalcev, povečala se potreba po parkiriščih, kar pa bo ogrozilo zelene površine, več bo hrupa in onesnaženja. Koliko pozornost v MOC posvečate tem vprašanjem?
Vsako novo stanovanje je seveda super stvar, ker pomeni en stanovanjski problem manj. To samo po sebi še ne pomeni, da bo več prebivalcev. Če gledamo statistične podatke, ima mesto že 30 let stalno število prebivalcev, a smo v tem času zgradili kar precej novih stanovanj. Kar kaže, da se bivalni standard izboljšuje, predvsem kvadratura stanovanj na prebivalca. Za nekatere posledice ali stranske učinke novogradenj trenutno še ne vemo. Težko je predvideti, kakšen bo na primer dodaten pritisk na okoliške vrtce in šole. Pri vseh novogradnjah se zelo zavzemamo za takoimenovano zeleno gradnjo, da bi ohranili čim več zelenih površin. Tudi zato smo se ravno v soseski DN 10 odločili zgraditi parkirno hišo, da bi čim bolj izkoristili razpoložljiv prostor in ga čim več ohranili zelenega. Zgledno skrbimo za zelene površine in jih skušamo ohranjati v čim večji meri. Novogradnje so tako ali tako umeščene v prostoru, kjer so nekoč že bile stavbe, nekatere so na degradiranih območjih ali v strnjenih stanovanjskih soseskah. Če omenim na primer Drapšinovo ulico, kjer je nekdaj že bil vrtec. Na ta način tudi izboljšujemo ekonomiko izrabe prostora, ki ga imamo namenjenega za gradnjo.
To sprašujem tudi v luči dogajanja v zvezi z napovedano odstranitvijo garaž na Otoku in v zvezi z gradnjo večstanovanjskih stavb ter garažne hiše. To je zelo odmeven primer, ampak takšnih primerov, kot je Otok, je v Celju kar nekaj – Dolgo polje, Milčinskega ulica na Hudinji ... Na vseh teh površinah primanjkuje parkirišč. Je torej namera o gradnji garažnih hiš, tudi podzemnih, strateška usmeritev in bo veljala za vse dele Celja? S tem bi seveda reševali tudi vprašanje zelenih površin, na katere je v spalnih naseljih izrazit pritisk z zahtevami po novih parkirnih površinah.
Drži. S tem, da bodo ljudje morali tudi dojeti, da je avtomobil povprečno parkiran 23 ur na dan in je mogoče uro na cesti. Ljudem se ne zdi sporno, če plačajo letno vinjeto za uporabo avtoceste in cestni sklad, medtem ko naj bi bilo parkiranje zastonj tam, kjer so javne stanovanjske površine. Že pred leti smo izvedli poskus, ki se je ponesrečil, in sicer smo poslali vsem okoliškim prebivalcem povpraševanje o potrebah glede garažnih mest. Prostorski akti namreč predvidevajo in omogočajo gradnjo parkirne hiše ob Ulici mesta Grevenbroich, a mislim, da smo dobili manj kot deset odgovorov tistih, ki so se zanimali za nakup ali zakup takšnega parkirnega mesta. Treba je vedeti, da je večina parkirišč na nezazidanih stavbnih zemljiščih, se pravi že ime pove, da bodo ta zemljišča nekoč pozidana in bo treba parkiranje urediti bolj ekonomično, v večetažnih parkirnih stavbah. Tipičen primer neracionalne rabe prostora so ravno te garaže na Otoku. Gre za zelo kakovosten in zaželen prostor za prebivanje v mestu, hkrati garaže, ki so že preživele svoj čas, zasedajo ta prostor zelo neracionalno. Zato smo se odločili – ta projekt se že dolgo vleče po naših urbanističnih pisarnah, že kakšnih dvajset let – da bomo temu območju dali novo vsebino. Da bomo nadomestili te garaže s podzemnim in tudi z nadzemnim parkiranjem, ne samo za bodoče stanovalce novih stanovanjskih stavb, ampak tudi za vse okoliške. Hkrati je treba resnici na ljubo povedati, da mnoge od teh garaž niso več garaže, ampak skladišča ropotije, hkrati avtomobili lastnikov teh garaž zasedajo ostale parkirne površine.
A bo potem Otok praksa za ostale dele mesta, je to usmeritev?
Da, ampak nikjer ni enako, ni identične situacije, vsaj jaz je ne poznam. A je res, da povsod primanjkuje parkirnih površin, tudi zaradi standardov, ki so veljali včasih – eno parkirno mesto na stanovanje ali eno in pol. Danes ima skoraj vsako stanovanje dva avtomobila, nekatera tri in seveda logična posledica je, da parkirnih mest v neposredni okolici manjka. Ljudje običajno niso pripravljeni iti sto, dvesto metrov peš do parkirišča, kjer je mogoče parkirati, ponavadi z izgovorom, da so avtomobili tam izpostavljeni morebitnemu vandalizmu ali kaj podobnega. V prihodnje bomo zagotovo kje še poskušali zgraditi kakšno parkirno hišo, ljudje pa se morajo zavedati, da to parkiranje ne bo zastonj.
Ste zadovoljni z rezultati uveljavljanja trajnostne mobilnosti v mestu? Sodeč po tem, da se pogovarjava o dodatnih parkirnih površinah v mestu, bi lahko sklepali, da še ni pravih rezultatov, kljub temu da sistema javnega prevoza Kolesce in Celebus obratujeta že približno dve leti.
Najtežje je spreminjati navade ljudi. Zavedamo se, da bo vse skupaj šlo postopoma, a je treba najprej ponuditi možnosti, da lahko ljudje te navade sploh spremenijo. Dokler ni bilo Celebusa, ljudje niso imeli možnosti izbrati trajnostnega načina prevoza, enako velja za Kolesce. Pri 50 tisoč prebivalcih imamo v Celju osem tisoč registriranih uporabnikov. Ta številka bo še rasla, kajti cilj je vsaj eno postajo za izposojo koles postaviti v vsaki krajevni skupnosti. Ljudje so že doslej dobro sprejeli Kolesce, še bolj ga bodo, ko bodo ugotovili, da je smiselno, da se registrirajo kot letni uporabniki in plačajo tistih 20 evrov. Te navade se bodo postopoma spreminjale, pri človeških ravnanjih ni mogoče pričakovati hitrih sprememb, čez noč.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku