Gašperjev kostanj, najdebelejše drevo v Sloveniji
Občina Radeče se ponaša z izjemno naravno znamenitostjo. V hribovskem naselju Močilno na nadmorski višini 580 metrov namreč raste najdebelejše drevo v Sloveniji. V prsnem obsegu meri 11,10 metra. To posebno drevo, staro več kot tristo let, je ime dobilo po Gašperjih iz več generacij v družini Kišek, ki je lastnica drevesa, saj to raste na njihovi domačiji. To znamenito drevo je zavarovano kot vrednota državnega pomena.
Nekoč je bil 18 metrov visok orjak del gozda, leta 1990 pa je bil gozd na zahodni strani drevesa spremenjen v travnik. Drevo je danes razvejano v štiri debla, eno je suho, saj je po pripovedovanju domačih vanj leta 1980 udarila strela.
Na debeli kostanj pri Radečah je opozoril Pavel Kavšek, ko je bil leta 1976 v okviru poljudnoznanstvene revije Pionir organiziran popis Najdebelejše drevo v domačem kraju. V prsni višini je takrat kostanj obsegal 10,57 metra in tako je postal najdebelejše drevo v Sloveniji. Takrat je republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine vpisal Gašperjev kostanj v seznam najpomembnejših naravnih dediščin Slovenije. Leta 1998 je tudi občinski svet Občine Radeče sprejel odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v občini in razglasil Gašperjev kostanj za dendrološki spomenik.
Tradicija navdihuje ...
»Za tako majhno lokalno skupnost je izjemno pomembno, da je ravno v našem okolju naravna vrednota, ki je tudi po lanskih zadnjih meritvah zavoda za gozdove najdebelejše drevo v Sloveniji. Glede na to, da živimo v koronačasih, ko so Slovenci začeli raziskovati skrite kotičke naše dežele, opažamo povečano zanimanje za naše najdebelejše drevo,« je povedala Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC).
Drevo ima torej z dolgo življenjsko dobo častitljivo zgodovino. »Pod tem kostanjem so se že v času mojega pradeda in deda zbirali in družili ob t. i. ›pušn šanku‹,« je povedal gospodar Gašper Kišek, zadnji, četrti iz generacije Gašperjev.
Kiškovi na svoji čudoviti domačiji res zgledno skrbijo za najdebelejši kostanj, ki se bohoti v svoji mogočnosti, kar je opazno že na prvi pogled. Že res, da jih k temu zavezujejo tudi usmeritve zavoda za gozdove in zavoda za varstvo naravne dediščine, a bolj kot to so pomembni pristna skrb, zadovoljstvo in ponos, da imajo na svoji domačiji takšno posebnost.
In še nekaj gre družini Kišek na roko; da je starejša hči Mateja končala študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, strokovnjakinja je tako kar doma. Tako je tudi pravi naslov za odgovor na vprašanje, kako je to drevo uspelo preživeti toliko let in se ohraniti v tako mogočni in vitalni podobi navkljub vsem hudim časom in vremenskim pojavom, ki so se zgodili v vsem tem obdobju.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
