Arhiv NTRC

Člani kluba arhitektov sicer menijo, da sta načrtovanje in gradnja kolesarskih poti korak k ustvarjanju pogojev za zmanjševanje avtomobilskega in drugega motornega prometa, a so ob pregledu dokumentacije vseeno zaskrbljeni. »Ocenjujemo, da bo narejena nepotrebna škoda, saj trasa kolesarske poti ne upošteva obstoječih dreves. Prometno zelo obremenjen mestni prostor, ki je že zdaj v poletnih mesecih vroč, bo brez obstoječih dreves še slabši,« so zapisali v pismu.

Izpostavili so predvsem območje med železniškim prehodom, kavarno in rokometnim igriščem, na zahodni in vzhodni strani Kajuhove ceste, kjer so za odstranitev predvidena že odrasla drevesa. »Zavedamo se, da je gradnja kolesarske poti skozi mestni prostor zahtevna, saj je veliko omejitev in ni enostavno poiskati optimalnih rešitev, a hkrati poudarjamo, da so drevesa, še posebej odrasla, v mestu neprecenljiva in da je zato treba narediti vse, da jih ohranimo,« so jasni. Ob tem so podali tudi predlog rešitve: »Ob rokometnem igrišču je pot, ki jo poleg pešcev uporabljajo kolesarji in lahko brez kakršnekoli razširitve prevzame tudi vlogo državne kolesarske poti. Tako bi bilo možno ohraniti obstoječa drevesa. Tudi kolesarji bodo hvaležni za senco, morda si bodo na stebričku za servis koles popravili kolo, tudi turiste bi na ta način lahko povabili, da izkoristijo lokacijo počivališča za počitek, si na oglasni deski preberejo zanimivosti o Šoštanju in okolici ter si mesto podrobneje ogledajo.«

Kot problematično arhitekti navajajo tudi ožino med kavarno in železnico na vzhodni strani Kajuhove ceste, ob kateri je veliko drevo, robinija. »Če bo kolesarska pot speljana po predvidenih načrtih, bo drevo najverjetneje odstranjeno ali bodo gradbinci med gradnjo neizogibno posegli v njegov koreninski sistem ter spodbudili njegov propad,« so še zapisali in predlagali, da bi projektanti tudi na tem odseku v projekt vključili obstoječo cesto in »zapeljali« kolesarje severno od kavarne, ne pa med kavarno in železnico.

Sobivanje kolesarjev in dreves je mogoče

Šaleški arhitekti se strinjajo, da bodo kolesarske poti bistveno prispevale k uresničevanju ciljev trajnostne mobilnosti, a so hkrati prepričani, da bodo v senci dreves uporabnikom veliko bolj prijazne. »Nekaj vijuganja (kot predlagamo s preusmeritvijo trase) bo s prijaznimi krivinami hitrost vožnje kolesarjev nevsiljivo upočasnilo. Tako bo sobivanje kolesarjev in drugih uporabnikov mesta varnejše, hkrati bo takšna pot zanimivejša in bo omogočala tudi spoznavanje utripa mesta.«

Ob tem poudarjajo, da je vloga odraslih dreves izjemno pomembna tudi zaradi čiščenja zraka, kar je za okoljsko obremenjen Šoštanju še toliko bolj pomembno.

Projekt se izogne večini dreves

V Občini Šoštanj zatrjujejo, da se zavedajo pomena skladnega razvoja občine in se pri vseh načrtovanih projektih trudijo iskati najboljše rešitve. »Vsaka želena nova pridobitev na drugi strani zahteva nekaj ›davka‹. Vsak objekt, bolnica, šola, cesta, pločnik, zahteva svoj davek. Trudimo se, da smo pri teh odločitvah karseda sorazmerni, da bi bile neizogibne negativne posledice čim manjše,« pravijo v občini in ob tem poudarjajo, da je zadnje čase umeščanje objektov v prostor vedno težje. »Pridobivanje zemljišč z odkupi ali s služnostmi je postalo misija nemogoče. Vsi bi radi imeli nove infrastrukturne objekte, a zanje niso pripravljeni nič prispevati. Včasih ne gre drugače in je treba žrtvovati tudi kakšno drevo. A zato drugje posadimo nekaj novih.« Ob tem izpostavljajo še, da je občina ob obnovah zgodovinskih trških jeder (Trga svobode in Glavnega trga v Šoštanju) zasadila veliko novih dreves. Kot so še odgovorili, se projektanti pri omenjenem projektu državne kolesarske poti, ki je v domeni državne direkcije za infrastrukturo, trudijo ohraniti večino dreves.

Člani Kluba arhitektov Saša regije so pismo poslali tudi na Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo.

Preberite več v Novem tedniku