Andraž Purg

Danes je jasno, da zastavljenim ciljem uspešno sledi, saj šmarska zadruga s 454 člani in 77 zaposlenimi uspešno posluje, vlaga v posodobitev zadružnih trgovin in restavracij, predvsem pa je poštena zaveznica kmetov, ki se soočajo s številnimi izzivi. »Ko se pogovarjam s člani naše zadruge, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokracijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v današnji družbi pogosto čutijo nerazumljene,« pravi Jurak, ki je v pogovoru izpostavil tudi spodbudne plati kmetijstva in zadružništva.

Kakšna je tradicija kmetijstva v Obsotelju in na Kozjanskem? V čem je njena prepoznavnost?

Tradicija je častitljiva, zato smo lahko upravičeni ponosni nanjo. V preteklosti je bilo v teh krajih kmetijstvo za večji del prebivalstva osnovna dejavnost. Če se je še pred 50 leti s kmetijstvom ukvarjalo približno 80 odstotkov ljudi, se jih danes bistveno manj. Tako je v Obsotelju in na Kozjanskem še približno 950 aktivnih kmetij, a se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Tiste, ki ostajajo, se posodabljajo in povečujejo proizvodnjo. To se med drugim odraža v povečanih količinah odkupljenega mleka.

Andraž Purg

Kako so se rojevale potrebe po zadružništvu? Kam segajo začetki?

Kmetijska zadruga Šmarje, kot jo poznamo danes, je začela delati v letu 1991. Začetki zadružništva segajo skoraj osemdeset let nazaj, saj segajo v leto 1948. Lep pokazatelj začetkov zadružništva je vinska klet Emino v Imenem. V začetku 80. let prejšnjega stoletja je veliko vinogradov prenovilo svoje vinograde, zato se je pojavila potreba po skupnem trženju oziroma prodaji grozdja in vina. Zato je šmarski industrijski kombinat zgradil vinsko klet v Imenem. Močna lokalna pobuda, aktivni člani, vstop v lastništvo živilsko-predelovalnega podjetja – vse to so bili dejavniki, ki so ustvarili temelje naše današnje zadruge.

Koliko članov povezuje danes in s katerimi dejavnostmi se ukvarja?

Zadruga Šmarje s 77 zaposlenimi povezuje 454 članov in opravlja šest dejavnosti. Ena od njih se nanaša na odkup mleka. Mleko odkupujemo od 90 kmetov. Letos ga bomo odkupili več kot 10 milijonov litrov. Prodajamo ga Mlekarni Celeia, v kateri ima naša zadruga 17-odstotni solastniški delež. Od kmetov odkupujemo tudi živino, zadnja leta se količine odkupa povečujejo. Živino prodajamo slovenskim in tujim klavnicam, predvsem v Italijo in Avstrijo. Naši kmetje pričakujejo in si zaslužijo najboljšo odkupno ceno mesa. Slovenske klavnice je vedno ne morejo zagotoviti, a jo zagotovijo klavnice v tujini.

Andraž Purg

Kako obiskane so zadružne živilske in tehnične trgovine?

Zadovoljni smo z obiskom. Kmetijska zadruga Šmarje ima osem kmetijskotehničnih trgovin, ki ustvarijo skoraj polovico celoletnega prometa naše zadruge. V njih kupci dobijo raznovrstne pripomočke za kmetijstvo, urejanje vrtov in okolice hiše. V njih so zaposleni izkušeni svetovalci, kar je dodana vrednost naših trgovin.

Poleg kmetijskotehničnih imamo še živilske trgovine v Šmarju pri Jelšah, Zibiki, Pristavi, Bučah in Lesičnem. Iz teh podeželskih krajev so se večji trgovci umaknili, zato prebivalcem zagotavljamo osnovno oskrbo z živili. Na policah je veliko domačih izdelkov. Projekt Lokalno in domače smo začeli med prvimi v Sloveniji, že pred približno petnajstimi leti.

Zadruge se na področju tehničnih trgovin povezujemo v konzorcije – da organiziramo skupne nabave. V povsem živilskem segmentu tega združevanja ni, imamo franšize, večina zadrug ima Mercatorjevo.

Andraž Purg

Potrošnik ceni domačo hrano? Je zanjo pripravljen odšteti kakšen evrov več?

Slovenski potrošnik domače hrane žal ne ceni dovolj, zato zanjo ni pripravljen seči globlje v žep. Približno 30 let nazaj je v slovenski družbi veljalo prepričanje, da je tuje boljše od domačega. In očitno mnogi tako razmišljajo še danes. Menim, da neupravičeno. Slovenska hrana je kakovostna, tudi država vlaga veliko denarja v njeno promocijo. Če bodo potrošniki začeli pogosteje posegati po njej, bo to dobro za slovensko podeželje, saj bomo tako ohranili njegovo poseljenost ter krepili narodno zavest in samozavest. Slovenci smo šibki glede tega. Nekaterim drugim narodom to veliko bolje uspeva.

Pravite, da z gostinsko dejavnostjo zagotovite približno milijon evrov letnega prometa.

Tako je. Imamo tri restavracije – restavraciji Zadružnik v Šmarju pri Jelšah in Kozjem, kamor ljudje najpogosteje prihajajo na malice, ter restavracijo v Hiši vin Emino, v kateri pogostimo le zaključene družbe. Hišo vin Emino, ki je bila zgrajena leta 1988, smo pred šestimi leti prenovili in dogradili ter v njej zagotovili sodobno tehnologijo za proizvodnjo vina, pri čemer sledimo mednarodnim smernicam. Zadnja leta so v ospredju vina z nekoliko nižjo vsebnostjo alkohola. Kmalu bomo predstavili novost – vinjak Attems, ki je zorel pet let. Sodelujemo z Mitjo Hergom, enim najboljših enologov v Sloveniji.

Andraž Purg

Direktorji zadrug pogosto opozarjate na porušena razmerja v živilskopredelovalni industriji. Kakšna bi bila pravična razmerja?

Na to vprašanje bi vam trgovec, kmet in jaz kot direktor kmetijske zadruge dali različne odgovore. Najprej se moramo vprašati, kaj slovenski potrošnik ceni. Veletrgovci na prodajne police uvrščajo poleg slovenskih živil tudi živila iz tujine po nižjih cenah, ki privabljajo kupce. Vemo, da se cenejši izdelki bolje prodajajo kljub slabši kakovosti. V sosednji Avstriji je drugače. Tam potrošniki večinoma kupujejo le domače proizvode. Zelo so osveščeni. Za izdelke, ki niso avstrijskega porekla, ni veliko povpraševanja, zato ostajajo na trgovskih policah. S tem Avstrijci dokazujejo, da res cenijo domače proizvode in kmete. Slovenci še nismo tako osveščeni potrošniki.

Kako se pogajate s kmeti za odkupne cene? So pogajanja naporna?

Niso. (smeh) Se pogovarjamo in dogovarjamo. Zadruga in kmet sta zaveznika, zato skrbimo, da so naši kmetje z odkupno ceno zadovoljni. Zagotavljamo jim nekatere ugodnosti, kot so popusti pri nabavi kmetijskega repro materiala. Lani smo uvedli in izplačali še nagrado za njihovo zvestobo. Letos smo kot spodbudo za prirejo mleka in mesa, mednje razdelili še dodatnih 40.000 evrov.

Andraž Purg

Kmetijska zadruga Šmarje, sodeč po številkah, posluje dobro. Kako kaže letos?

V prvi polovici letošnjega leta je bil promet za 14 odstotkov višji kot lani v tem času. Lani smo ustvarili približno 22 milijonov evrov prometa in 112 tisoč evrov dobička. Ob tem želim poudariti, da kmetijska zadruga deluje po načelu zadružništva oziroma socialnega podjetništva. To pomeni, da v ospredje postavljamo korist svojih članov in ne dobička. Profesionalne kmete seveda obravnavamo kot enakovredne poslovne partnerje, saj nekateri letno ustvarijo tudi do pol milijona evrov prometa.

Čemu pripisujete letošnjo rast prometa?

Vzrokov je več. Količine odkupljenega mleka povečujemo, cene mleka in mesa so se povišale. Dobro poslujejo tudi naše trgovine, predvsem tehnične. V njih skušamo podeželsko prebivalstvo oskrbeti z vsem, kar potrebuje za opravila na domačem vrtu ali njivi. Naprodaj je tudi kmetijska mehanizacija, zato zagotavljamo tudi servis zanjo. Ves čas prepoznavamo potrebe kmeta oziroma podeželskega prebivalstva in jih uresničujemo. Članom pomagamo tudi finančno, saj jim zagotavljamo premostitvena sredstva za nakupe opreme in podobno.

Andraž Purg

Hrana se vedno bolj draži. Bomo za živila morali v prihodnosti seči še globlje v žep?

Po vsej Evropi smo priča višanju cen hrane. Kaj povzroča podražitve, lahko le ugibam. Med drugim jih pogojujejo nestabilne politične razmere v svetu. Evropa se očitno na nekaj pripravlja, saj krepi blagovne rezerve. Živimo v zelo nepredvidljivih časih.

Kaj današnjega kmeta najbolj pesti?

Ko se pogovarjam s kmeti, mi pravijo, da imajo veliko dela z birokracijo. Nezadovoljni so tudi zato, ker se v današnji družbi pogosto čutijo nerazumljene. Vsaka vlada zagovarja svojo kmetijsko politiko, zato se ves čas soočajo z novimi predpisi in smernicami glede kmetovanja. Moti jih, da jih o kmetovanju poučujejo tisti, ki tovrstnih izkušenj nimajo.

Evropska in posledično slovenska kmetijska politika spodbujata okolju bolj prijazno kmetijstvo – ekološko pridelavo ter manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu.

Leta 2018 je bila na evropski ravni sprejeta odločitev, da morajo kmetje po vsej Evropi količino uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev zmanjšati za polovico. To je bila splošna direktiva, ki bi morala biti prilagojena razmeram v posameznih državah. Kmetje na Nizozemskem namreč uporabljajo petkrat več tovrstnih sredstev na hektarju obdelovalne površine kot kmetje v Sloveniji. Če nizozemski kmet prepolovi količino, je ta še vedno občutno večja od tiste, ki jo uporablja kmet pri nas. Tovrstna evropska uredba ta nesorazmerja zdaj upošteva. V Sloveniji smo v zadnjih letih uporabo fitofarmacevtskih sredstev občutno zmanjšali.

Se pri nas povečuje delež ekološke kmetijske pridelave?

Ekološko kmetovanje se ne razvija tako, kot si želita evropska in slovenska politika. Sčasoma so politiki dojeli, da prihodnost kmetijstva ne bo mogla temeljiti le na ekološki pridelavi, saj bi bila potem polovica Evrope lačna. Tako je nemogoče zagotoviti zadostne količine hrane. Večje količine koruze je na ekološki način zelo težko pridelat, žita nekoliko lažje. Prav je, da razvijamo ekološko pridelavo, vendar postopno in domišljeno.

Kmetijska zadruga Šmarje je pred novim naložbenim ciklom, vrednim približno 5 milijonov evrov. Kaj novega se obeta?

V Šmarju pri Jelšah bomo prenovili in razširili restavracijo Zadružnik in tehnično trgovino Dom, v kateri bomo povečali skladiščne in prodajne prostore. Gradbeno dovoljenje smo že pridobili, zato širitev in prenovo restavracije Zadružnik načrtujemo naslednje leto. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Zatem bomo prenovili še trgovino Dom, stroški naj bi po projektantski oceni znašali 2,5 milijona evrov. To nista edini novosti, ki ju načrtujemo

Od podjetja Hmezad Hram, ki je v lasti Meje Šentjur smo v teh dneh kupili približno pol hektarja velik kompleks v Imenem, kjer sicer že imamo vinsko klet in trgovino. Na teh dodatnih površinah bomo zgradili večje skladišče za kmetijske proizvode. Prijavili se bomo na državni razpis za sofinanciranje te novogradnje. Ker se bo rok za prijavo izteče konec oktobra, moramo do takrat pridobiti gradbeno dovoljenje. Upam, da nam bo uspelo. Če bomo na razpisu uspešni, bomo pridobili polovico potrebnega denarja. Predvidevamo, da nas bo gradnja skladišča v Imenem stala približno 1,2 milijona evrov.

Kako uspešni ste v Kmetijski zadrugi Šmarje na področju digitalizacije poslovanja?

Pred tremi leti smo na državnem razpisu pridobili 100 tisoč evrov za digitalizacijo poslovnih procesov. Nabavili smo računalniško opremo in uvedli nov računalniški program za poenotenje vseh segmentov poslovanja naše zadruge. Digitalizacija je nikoli končana zgodba, zato nas tudi na tem področju čakajo novi izzivi in verjamem, da jim bomo kos.

Pravite, da ste lani v vašem kolektivu doživeli pravi kadrovski cunami.

Res je. Lani se je upokojilo 12 sodelavcev. Vsi so celotno delovno dobo preživeli v naši zadrugi, razen enega, ki se je kolektivu pridružil pred petnajstimi leti. Med njimi so vodje računovodstva, komerciale, odkupa ter nekaj poslovodij. To so ljudje z dolgoletnimi izkušnjami, ki jih je nemogoče nadomestiti čez noč. Ker so vnaprej najavili, kdaj bodo šli v pokoj, smo lahko pravočasno zagotovili sodelavce, ki so jih nadomestili. Za vsako organizacijo so ključni ljudje. Z veseljem ugotavljam, da imamo v Kmetijski zadrugi Šmarje kompetentne, motivirane ter povezane sodelavce.