Letošnji proračun pod streho
Šentrupertski svetniki so na včerajšnji prvi letošnji seji pod drobnogled v drugi obravnavi vzeli in tudi sprejeli proračun za leto 2011, ki predvideva za 4.124.056 prihodkov in za dobrih 200 tisočakov več odhodkov. Za nalože so namenili skoraj 47 odstotkov denarja in predvideli zadolževanje v višini 250 tisoč evrov.
Med naložbami prednjačijo gradnja odprtega širokopasovnega omrežja, ki zajema četrtino vseh investicijskih odhodkov, nadaljevanje projekta Muzej na prostem – kozolci, prenovo cest in gradnjo oskrbovalne ceste za novo obrtno poslovno cono pod Farovškim hribom ter priključitev vodovoda Škrljevo na vodovodni sistem Zaloka, del odhodkov pa bodo namenili še za prenovo in dozidavo osnovne šole.
Svetniki so potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za ureditev že omenjenega odseka lokalne ceste za obrtno poslovno cono v dolžini 640 metrov, ki je pravzaprav širšega pomena za Šentrupert, saj je del bodoče obvoznice mimo kraja, njena gradnja pa bo sicer potekala postopoma. Ureditev ceste do cone je ocenjena na malo manj kot 250 tisoč evrov, od tega bo v dveh letih iz države prišlo 146 tisoč evrov. Letos jo bodo naredili v makadamski izvedbi, tako da bodo lahko vlagatelji začeli s pripravljalnimi deli in komunalnim opremljanjem same cone, prihodnje leto pa bo dobila še asfaltno prevleko.
Med drugim so svetniki dali soglasje trebanjski Komunali, da lahko začne s pripravljalnimi dejavnostmi na širitev odlagalnega polja odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko, sicer pa mora javno podjetje soglasje dobiti še od ostalih dveh svetov občin ustanoviteljic.
Potrdili so tudi spremembo odloka o grbu in zastavi, ki po novem omogoča, da lahko posamezniki zastavo in grb izobesijo tudi na stanovanjskih hišah. Ker je stari odlok predvideval, da lahko grb občine uporablja le župan na protokolarnih listinah, čestitkah, vizitkah ..., ki se uporabljajo za službene namene, so se v praksi pojavile težave in želje po spremembi. Tudi občinska uprava je namreč uporabljala čestitke in vizitke v službene namene, člani društev so želeli uporabljati grb na svojih prireditvah in publikacijah tudi izven občine, občani pa na stanovanjskih hišah.
