»Spreminjamo mesta, gradimo priložnosti«
##IMAGE-3398109##
Prvega oktobra obeležujemo svetovni dan habitata. Posvečen je razvoju mest in naselij, izboljševanju življenjskih pogojev v njih ter prizadevanjem za zagotovitev osnovne pravice ljudi do primernega bivališča. V Sloveniji konkreten prispevek k uresničevanju strateških usmeritev države na področju prostorskega in urbanega razvoja trenutno poteka preko priprave Nacionalnega stanovanjskega programa, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Svetovni dan habitata je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov pred 27 leti. Praznujemo ga vsak prvi ponedeljek v oktobru. Letošnja tema je »Spreminjamo mesta, gradimo priložnosti«, s katero Združeni narodi želijo poudariti potrebo po boljšem načrtovanju hitro rastočih mest, ki so ponekod postala neobvladljivo velika.
Več kot polovica svetovne populacije živi v mestih
Danes v mestih živi več kot polovica svetovne populacije. Prvič v zgodovini človeštva v njih živi več ljudi kot na podeželju. Svet je na prelomu tisočletja stopil v urbano dobo. Glede na trenutna gibanja bo v mestih do leta 2050 živelo že 70 odst. vseh ljudi na svetu.
Države Evropske unije so z 80-odstotnim deležem urbanega prebivalstva najbolj urbaniziran del sveta. Kljub temu da je v EU nekaj milijonskih metropol, pa prevladuje veliko število srednjih in majhnih mest. Le nekaj več kot 500 mest ima več kot 100.000 prebivalcev. Iz tega izhajajo tudi bistvene razlike v problemih urbanizacije med Evropo in drugimi kontinenti. V prihodnosti ni pričakovati večjih rasti mest, številna mesta celo zaznavajo upočasnjeno rast in celo upadanje števila svojih prebivalcev.
V Sloveniji 60 naselij brez prebivalcev
Podobni procesi potekajo tudi v Sloveniji. Urbani trendi potekajo v smeri suburbanizacije, večanja prostorske razpršenosti ter spreminjanja tipoloških in okoljskih značilnosti naselij. Stopnja urbanizacije v Sloveniji je v primerjavi z drugimi EU državami najnižja in je celo nekoliko nižja od svetovnega povprečja – 50,46% (Združeni narodi, 2010). Intenzivna urbanizacija je potekala v obdobju od 20tih let do začetka 80tih let prejšnjega stoletja, ko se je ta proces zaustavil. Od takrat delež urbanega prebivalstva stagnira, v zadnjem desetletju pa je celo minimalno upadel – od leta 2000 za okoli 1%.
Slovenija ima zaradi naravnih danosti in zgodovinskih razlogov specifičen poselitveni vzorec. Zanjo je značilna policentrična struktura urbanega omrežja, katerega ogrodje tvorijo središča, ki so, tipološko gledano, majhna mesta ter nadpovprečna stopnja suburbaniziranosti. Na ozemlju, velikem 20273 km2, je kar 6030 naselij, od tega 156 mest in mestnih naselij. 90 odst. vseh naselij ima manj kot 500 prebivalcev, v njih pa prebiva tretjina vsega prebivalstva, okoli četrtina naselij ima manj kot 50 prebivalcev, 60 pa jih je celo brez prebivalcev. V naseljih z manj kot 5000 prebivalci prebiva 61 odst. vseh prebivalcev, medtem ko le v 16 naseljih z najmanj 10.000 prebivalci prebiva tretjina vsega prebivalstva Slovenije (SURS 2012). Suburbanizirana naselja so na novo nastala naselja stanovanjskih hiš nekmečkega prebivalstva v bližini mestnih središč ali pa so močno preobražene nekdanje vasi. V Sloveniji na suburbaniziranih območjih živi po nekaterih ocenah več kot 30 odst. prebivalstva.
Mesta stagnirajo - največji rast zabeležilo Novo mesto
Večjih mest je v Sloveniji malo, le sedem mest ima več kot 20 000 prebivalcev, v njih pa živi dobra četrtina prebivalcev Slovenije. Edino veliko mesto je glavno mesto Slovenije Ljubljana z 273.959 prebivalci (SURS 2011). Po velikosti ji sledijo Maribor (109.067), Kranj (41 479) Celje (37.7739), Velenje (25 456), Koper (24 996), Novo mesto (23.341) (SURS 2011). Statistične raziskave kažejo, da ta mesta stagnirajo. Med leti 1991 in 2011 je bil opažen počasen trend zmanjševanja deleža prebivalcev v njih. V zadnjem desetletju se je število prebivalcev sicer povečalo za 3,1 odst., kar je nekoliko več od državnega povprečja (2,7 odst.), vendar je v njih glede na leto 1991 živelo 1,27 odst. prebivalcev manj. Največji upad prebivalstva od leta 1991 je zabeležil Maribor – skoraj 10 odst., največjo rast Novo mesto (4 odst.), v Ljubljani pa se je število prebivalcev povečalo za 1,8 odst. Po letu 2002 se je v Mariboru število prebivalcev malenkostno povečalo 0,8 odst., višjo rast so zabeležili še Ljubljana (5 odst.), Koper (5), Kranj (4) in Novo mesto (4). Velenju in Celju se je število prebivalcev zmanjšalo v obeh dekadah, skupaj za okoli 8 odst.
Zagotavljanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja pri načrtovanju in usmerjanju razvoja mest in naselij je eden od ključnih dejavnikov njihovega gospodarskega in družbenega razvoja. Dinamika razvoja urbanih naselij je v veliki meri pogojena ravno s premišljenimi, na razvojnih trendih in potrebah slonečimi ukrepi za doseganje zadostnih količin stanovanj in zadovoljujočega stanovanjskega fonda.
Med cilji lažja dostopnost do stanovanj
Nov predlog Nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), ki ga trenutno pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, skuša s svojimi cilji in predvidenimi ukrepi prispevati k zagotavljanju primerne in učinkovite stanovanjske oskrbe ter s tem prispevati k uresničevanju strateških usmeritev države na področju prostorskega in urbanega razvoja. V njem je poleg drugih ciljev izpostavljena prenova kot prednostna oblika zagotavljanja primernih stanovanj in višanja bivalnega standarda stanovalcev. "Z njo bomo poleg pridobitve novih stanovanjskih površin lahko dosegli cilj večje energetske učinkovitosti stanovanjskega fonda, s tem pa tudi varčnejšo rabo energije ter znižanje stroškov, ki so povezani z uporabo stanovanja. S stanovanjsko prenovo lahko prispevamo k prenovi degradiranih stanovanjskih in urbanih območij, kar predstavlja eno od pomembnejših prihodnjih aktivnosti MZIP na področju razvoja mest in naselij," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Bistveni cilji NSP so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, prenova stanovanjskega fonda in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.
S konkretnimi ukrepi želijo povečati delež najemnih stanovanj v urbanih centrih, spodbuditi aktivacijo obstoječega in nezasedenega stavbnega fonda in gradnje primernih stanovanj. Ukrep sprostitve praznih državnih stanovanj in prenos uporabe na lokalne skupnosti se že izvaja.
Lažjo dostopnost do stanovanj želijo doseči z ukrepi ureditve razmerja med najemniki in najemodajalci, uvedbe stanovanjskega dodatka, zagotavljanja ugodnejših davčnih pogojev za investitorje in lastnike javnih ter zasebnih najemnih stanovanj ter povečanja števila stanovanj za posamezne ciljne skupine prebivalstva in zagotovili možnosti (so)bivanja. Med konkretnimi ukrepi je potrebno omeniti ukrepe za povečanje dostopnosti do stanovanj za mlade, pravico do odkupa javnega najemnega stanovanja, ureditev primernega bivalnega okolja in zagotovitev ustreznih stanovanj za starejše osebe, alternativne oblike bivanja in ureditev evidenc.
