Arhiv NTRC

Zdenka Pulko iz Žetal vse od svojega 15 leta plete košare. Po osnovni šoli je pletarsko znanje pridobivala pri mojstrih v Dobrini, kjer je bila nekoč podružnica ptujske pletarne. »Najprej mi obrt nikakor ni bila všeč, bila sem še zelo mlada, delo pa je bilo izredno težko,« je povedala. Pletarstvo ji je sčasoma priraslo k srcu. Čeprav se je nato zaposlila drugje, je ostala zvesta tej veji rokodelstva. Za naročnika, ki ji je na dom pripeljal vse potrebno, je poleg svojega rednega dela opletala steklenice in izdelovala druge pletene izdelke.

V zadnjem času plete predvsem iz vrbovih šib, ki jih goji doma, nekaj jih dobi pri sosedih. Šibe skuha v kotlu in jih olupi. S pripravo materiala je veliko dela, vse skupaj zahteva precej časa, a ker tako rada plete, se temu opravilu ne želi odpovedati.

Veliko zanimanja, malo potrpljenja

Žetalska upokojenka pozna različne načine prepletanja šib. Določene izdelke plete s pomočjo kalupov. Pod njenimi prsti nastajajo košare za živila, cekarji, opletene steklenice, košare za drva, pladnji z lesenim dnom, pladnji za sušenje krhljev in zelišč in še bi lahko naštevali. Pred več kot desetimi leti je dobila povabilo, da bi svoje znanje te stare obrti predstavljala v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru. K temu jo je spodbudila sošolka iz osnovne šole, ki je zaradi drugih obveznosti vedno težje izvajala predstavitve in delavnice.

Zdenka Pulko opaža, da ljudi pletarstvo močno zanima in se radi udeležujejo delavnic, kjer izvedo vse korake od rezitve vrbovih šib do njihove priprave in načinov pletenja. Delavnic se udeležujejo tako starejši kot mlajši, ki jih v Rogatec pripeljejo osnovne šole iz vse države. »Ljudje radi poskusijo, a ko jim ne gre, kot so si zamislili, na žalost hitro izgubijo voljo. Doslej nisem mogla še nikogar navdušiti, da bi se posvetil tej obrti. Poskušala sem priučiti svojo vnukinjo, a mi ni uspelo. Morda se bo pletarstva lotila kdaj kasneje,« je povedala. In dodala, da v obdobju epidemije koronavirusa, ko je svoja vrata zaprl tudi rogaški rokodelski center, zelo pogreša izvajanje delavnic.

Ljudje cenijo naravne materiale

Po pletarskih izdelkih je pri nas še vedno najbolj znana Ribnica, kjer po prepričanju Zdenke Pulko nastajajo vrhunski izdelki, ki jemljejo dih. Zanimanja za tovrstne ročne izdelke ne manjka niti na Celjskem, opaža. Ljudje radi naročajo košare za v trgovino, košare za kruh ali za nabiranje gob. Marsikatero naročilo sogovornica prejme v času pred prazniki in vesela je, da so mnogim še pri srcu naravni materiali. »Zadovoljna sem, da lahko kaj prodam, sicer pa velikokrat tudi kaj podarim,« je dejala.

Na deželi gospodinje pred veliko nočjo rade izberejo lepo košaro za blagoslov jedil. Ta običaj je Zdenka Pulko prenesla na svojo hčer in vnukinjo. Tudi gospe iz mest ne prekinjajo tradicije in rade posežejo po pletenih izdelkih, je dejala. Slednji so v zadnjem času zaželeni tudi pri tistih, ki obnavljajo stare podeželske domačije in za okrasitev sten želijo imeti lese. Gre za posebne pletene košare, ki so jih ljudje nekoč po peki kruha položili na toplo lončeno peč, da so v njih sušili sadje.

»Zelo ljub mi je že vonj po lesu. Pletem res z velikim veseljem, pri tem izjemno uživam, zato bom to počela, dokler bom lahko,« je povedala rokodelska mojstrica. Še dodatno potrditev za svoje delo je dobila, ko si je pred časom njene izdelke ogledal etnolog, upokojeni profesor dr. Janez Bogataj, in jih ocenil kot odlične.

Foto: Blaž Lah in arhiv Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec