Arhiv NTRC

Kot je po srečanju z občani Gornjega Grada povedal državni sekretar Boštjan Šefic, so bili pogovori konstruktivni. Bodo pa se še srečali. Do takrat bodo strokovnjaki vse stavbe, ki so bile v poplavah poškodovane, pregledali in ocenili njihovo vrednost. Poudaril je, da so prvi na seznamu za preselitev tisti občani, ki so izgubili svoje domove in na istem mestu ne morejo zgraditi novih. »Pred preselitvijo bo treba oblikovati strokovno mnenje, ki ga mora potrditi svet za obnovo. Sledila bosta razgrnitev primernih mest za preselitev ter oblikovanje končnega predloga o selitvi. Ta predlog mora potrditi še vlada,« je pojasnil Šefic, ki pričakuje, da bodo strokovna mnenja pripravljena do konca prihodnjega tedna. Nadaljnji postopek naj bi bil zaključen do konca marca.

Brez negodovanja

Zaradi predvidenih selitev po besedah župana Občine Gornji Grad Antona Špeha med občani ni čutiti negodovanja. »Občina ima na voljo zemljišča za gradnjo 23 stanovanjskih hiš. Dva starejša občana sta napovedala odhod v dom starejših. Na seznamu za odstranitev so tudi stavbe, ki stojijo na razlivnem območju reke Drete, kjer sicer ne bi smele biti.«

Domačinka Sonja Baloh iz Dola pri Gornjem Gradu je dejala, da ji je voda avgusta poplavila kletne prostore in garažo. Po njenem mnenju bi bilo smiselno najprej urediti strugo Drete in zagotoviti protipoplavno zaščito. Če to ne bo mogoče, se bo preselila. Njena soseda Jožica Bajrič je imela poplavljeno kmetijo. Pričakuje, da bo cenitev hiš oziroma stavb pravična. Od pristojnih je slišala, da naj bi pri določanju njihove vrednosti uporabili cenitveni vzorec, ki ga Dars uporablja pri gradnji avtocest. Obe domačinki sta bili s tokratnimi pogovori zadovoljni.

Želijo dokaze

Predstavniki vladne služne za obnovo po poplavah in plazovih bodo pogovore z občani v petek nadaljevali v občini Šoštanj, predvidoma naslednji teden še na Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah, Mozirju ter drugod po Savinjski dolini, kjer so predvideni objekti za morebitno odstranitev. Največ, kar 137, jih je za odstranitev predvidenih v občini Braslovče. Tamkajšnji občan Bojan Arčan iz Civilne iniciative proti selitvi poudarja, da ne bodo pristali na selitev z letuške gmajne, dokler jim predstavniki države s strokovnimi študijami ne dokažejo, da so selitve res nujne. »Prav je, da problem rešujemo, vendar na osnovi argumentov. Smiselno je preseliti stanovalce iz približno 20 hiš, ne pa iz vseh drugih.«

Kot še pravijo v vladni službi, naj bi bili individualni pogovori z občani končani do sredine februarja. Predstavniki vlade bodo lastnikom stavb podali vse razpoložljive informacije ter prisluhnili njihovim razmišljanjem.

Tudi razlastitve?

Lastniki objektov, ki bodo predvideni za odstranitev, imajo štiri možnosti. Lahko se bodo odločili za nadomestni objekt na drugi lokaciji, za odškodnino, nakup nadomestne nepremičnine, ki jo bo ponudila država. Nadomestno nepremičnino bo lahko poiskal lastnik sam, nato mu jo bo kupila država. Če lastniki nepremičnin, ki bodo predvidene za odstranitev, ne bodo sprejeli nobene od možnosti, je mogoča tudi razlastitev.  (Foto: Naš čas)

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 25. januar 2024