Arhiv NTRC

»Za nami je leto polno bogatih izkušenj, zahtevnih odločitev in izredno napornega dela. Ne nazadnje je bilo prisotno tudi nekaj bolečine in močnih čustev. Kljub temu me prevevajo zelo pozitivni občutki, saj menim, da so leto zaznamovali tudi številni dobri ljudje, medsebojna povezanost in zavedanje, da lahko največje izzive premagamo le skupaj,« je v dneh pred občinskim praznikom povedal braslovški župan Tomaž Žohar.

Tudi v teh dneh je bilo po celotni državi obilno deževje, ki je nekaj težav povzročilo tudi v Savinjski dolini. Kaj ste na področju poplavne varnosti občini do zdaj že uspeli storiti, da se ne bi ponovil lanski črn scenarij, in kaj še načrtujete?

Kar zadeva najnujnejša dela na brežini reke Savinje, so bila narejena. Ena glavnih je obnova utrganega dela brežine na levem bregu v Letušu in Parižljah, kjer smo naredili več kot milijon evrov vredno skalno zložbo. V teh dneh se končuje še postavitev ograje. Sanirali smo tudi štiri plazove. Obnovili smo nekaj odsekov cest, tri še moramo. Do zdaj je bilo izvedeno za približno tri milijone evrov popoplavnih obnov, nekaj jih še izvajamo, nekaj jih bo moralo počakati na naslednjo pomlad, vendar tiste ne ogrožajo življenja ali premoženja.

Zelo pomembno je, da smo v občini že pred poplavami začeli projekt, ki zagotavlja poplavno varnost v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je vreden približno 30 milijonov evrov, projektiranje pa 1,5 milijona evrov in tega v imenu države delamo v naši občini. Ko se je lani zgodila poplava, smo bili že zelo blizu njegovega dokončanja, vendar smo morali marsikaj storiti na novo. Pristojni minister me je nedavno obvestil, da bomo dobili še pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV), v imenu katere to delamo. DRSV je bil najtrši oreh, saj je nekatere zadeve pogojeval glede na celotno porečje Savinje, mi pa ne moremo čakati na to in moramo teh osem kilometrov Savinje čim prej ustrezno zavarovati.

O kako dolgem odseku govorimo?

Govorimo o območju od Ločice do vključno Malih Braslovč in vključuje tudi občino Polzela, saj Savinja na levem bregu meji tudi na naselje v občini Polzela. Osnovno izhodišče je predstavljalo zavarovanje prebivalcev in premoženja, da so zaščiteni v primeru ponovitve dogodka, kot je bil lani avgusta. V teh dneh pričakujemo gradbeno dovoljenje, dobili smo tudi že osnutek aneksa, da bomo pooblaščeni še za nadaljnjo izvedbo tega 30-milijonskega projekta, kar je zelo velik poklon za našo občino, po drugi strani pa terja dodatne obremenitve. Ampak se veselim, saj se mi zdi, da če ne bomo tega naredili mi, ne bo nihče.

V avgustu ste sprejeli tudi sklep o začetku priprave OPPN za obnovo po poplavah na območju dela Letuša (levi in desni breg – Gmajna) in za širitev naselja Braslovče z Rakovljami za nadomestitveno gradnjo. Kaj si obetate od njega?

Občinski podrobni prostorski načrt za nadomestitveno zemljišče in nadomestitveno gradnjo že intenzivno pripravljamo. Vlada je nedavno sprejela spremembo Zakona o obnovi in financiranju, ki v nekaterih delih poenostavlja zakonodajo in nam daje ustrezno zakonsko podlago, da bomo lahko to v načrtovanem roku tudi izvedli. Sprejetje OPPN za obnovo imamo v načrtu v začetku aprila, vzporedno smo že podpisali pogodbo o projektiranju za javno komunalno infrastrukturo na tem območju v Rakovljah. Pričakujem, da bomo po sprejetju OPPN objavili razpis za izvajalca in da bi imeli jeseni na voljo primerne parcele za gradnjo. Imeli bomo dve območji. Na prvem območju je predvidenih 50 parcel, na drugem 25. Šele ko bo eno območje zapolnjeno, bomo parcele širili na drugo območje. Do zemljišča bodo upravičeni tisti, ki imajo bivališče na ogroženih območjih in nimajo zemljišč, hiš ali stanovanj drugje. Tisti, ki imajo tam počitniško hišo, niso predvideni za nadomestitveno gradnjo, temveč bodo dobili izplačano samo odškodnino.

Foto: Andraž Purg

Več preberite v zadnji številki Novega tednika, ki je izšla 19. 9. 2024.