Podelili Nahtigalova priznanja
Sinoči je Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto podelilo letošnja Nahtigalova priznanja za raziskovalno in mentorsko delo ter priznanje za življenjsko delo, ki ga je dobil prof. ddr. Janez Usenik.
Priznanja za mentorsko delo z mladimi so dobili dr. Franc Vrečar, Marija Kovač in Stanislava Florjančič.
Bronasto priznanje za raziskovalno delo mladih je dobila Kristina Žagar, srebrno pa dr. Sergej Gričar in Matej Barbo.
Priznanje za raziskovalne in inovacijske dosežke je dobil Aleš Kužnik.
Priznanja je v imenu sveta Nahtigalovih priznanj podelil dr. Blaž Rodič, predsednik sveta.
Utemeljitve priznanj
Prof.ddr. Janeza Usenika sta za podelitev priznanja za življenjsko delo predlagala vidna člana društva Dolenjska akademska pobuda, prof. dr. Miha Japelj in doc. dr. Aleš Gasparič, in sicer za njegove pomembne znanstvene in raziskovalne dosežke na področjih matematike, statistike, teorije sistemov in logistike, ter njegove vloge v razvoju visokošolskega prostora v regiji. Bibliografija ddr. Usenika zajema preko 370 enot, med katerimi so domače in tuje publikacije, znanstveni članki, monografije in drugi prispevki. Poleg tega je bil ddr. Usenik v okviru svojega dela mentor številnim raziskovalcem in asistentom.
Dr. Franca Vrečerja je za podelitev priznanja predlagala Krka d.d. Novo mesto, in sicer za dolgoletno mentoriranje mladih pri doktorskih, magistrskih, specialističnih in diplomskih nalogah. Pod njegovim mentorstvom je od leta 1990 kar 32 mladih prejelo Krkine nagrade, leta 2007 pa je njegova mentoriranka prejela Prešernovo nagrado
Marijo Kovač je za podelitev priznanja predlagala Gimnazija Novo mesto, kjer poučuje kemijo. Pri svojem delu je zelo uspešna, kar se kaže v rezultatih njenih dijakov na različnih tekmovanjih iz kemije, saj je med njenimi dijaki več dobitnikov Preglovih plaket in Krkinih nagrad, prav tako pa so bili njeni dijaki zelo uspešni na mednarodnih kemijskih olimpijadah.
Stanislavo Florjančič je za podelitev priznanja prav tako predlagala Gimnazija Novo mesto. Tudi ona je na tej šoli poučevala kemijo, in sicer od leta 1973 do leta 2011, bila pa je tudi mentorica gimnazijskega Kluba mladih raziskovalcev . Pod njenim mentorstvom so dijaki izdelali več kot 50 raziskovalnih nalog s področja kemije, s katerimi so osvojili številne Preglove plakete in 26 Krkinih nagrad, na kemijskih olimpijadah pa dve srebrni in eno bronasto medaljo ter 4 priznanja, kar je velik uspeh.
Kristino Žagar je za podelitev priznanja predlagala mentorica doc.dr. Eva Boštjančič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer zaradi njene dejavnosti na raziskovalnem področju, še posebej pa diplomske naloge z naslovom Povezanost osebnostnih lastnosti in karierne motivacije s profili na socialnih omrežjih, v kateri je na inovativen način raziskala povezavo med osebnostnimi lastnosti uporabnikov socialnih omrežij in njihovimi objavami v omrežju.
Dr. Sergeja Gričarja je za podelitev priznanja predlagal njegov mentor prof. dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management Univerze na Primorskem, in sicer zaradi obsežne in intenzivne dejavnosti na raziskovalnem področju, ki je rezultirala v magistrski nalogi z naslovom Prehod na evro in gibanje cen v gostinstvu, več objavljenih znanstvenih člankih in izdani znanstveni monografiji, ki jo je podprla tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matej Barbo je diplomant Fakultete za informacijske študije, ki je bil predlagan zaradi izstopajočega diplomskega dela z naslovom Project Sunshine ali Projekt sonce, ki predstavlja inovativen in izvedljiv predlog za reševanje enega večjih svetovnih problemov, in sicer sledenje razširjanju nalezljivih bolezni, v tem primeru malarije, z uporabo splošno dostopnih pripomočkov in tehnologij.
Aleš Kužnik je diplomant Visoke šole za tehnologije in sisteme, kjer je pod mentorstvom prof. dr. Petra Novaka razvijal napravo za lokalno prezračevanje MIKrovent, ki omogoča varčevanje z energijo ob hkratnem učinkovitem prezračevanju prostorov. Naprava je sedaj serijsko vgrajena v okna proizvajalca MIK Celje in je požela več nagrad na panožnih sejmih, in predstavlja primer uspešnega trženja izdelka domačega znanj.
O Rajku Nahtigalu
Novomeščan Rajko Nahtigal, doktor slavistike in predavatelj na Dunaju in v Gradcu v prvih letih 20. stoletja, je eden od ustanoviteljev Univerze v Ljubljani in eden od dveh prvih profesorjev slavistike njene filozofske fakultete, kjer je bil v študijskem letu 1919-20 tudi prvi dekan. Od 7. oktobra 1938 je bil redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki jo je od njenega prvega zasedanja do razrešitve 27. junija 1942 v času italijanske okupacije tudi vodil. Do upokojitve leta 1953 je ves čas predaval in izdajal znanstvena dela tako doma kot v tujini.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
