##IMAGE-2217422##

Termoelektrarna Brestanica, ki v preskrbi države z električno energijo skrbi za vršno energijo, deluje na plin in ekstra lahko olje. V sedanji plinski krizi pa ta odjemalec ne predstavlja 'grožnje', da bi s svojo veliko porabo ogrozil že itak premajhne zaloge tega energenta. ''Pozimi v glavnem sploh ne uporabljamo plina, tudi če ni krize v plinski preskrbi, ker so plinske turbine zelo 'požrešne'. Samo ena v obratovanju porabi kar eno tretjino celotne slovenske porabe,'' je za Lokalno.si povedal direktor elektrarne Bogdan Barbič in dodal, da so že v jeseni poskrbeli za polno skladišče olja. 

Ob zapiranju rudnika Senovo so se v TEB odločili preveriti možnosti za izrabo rovov za skladiščenje plina.  Kot partnerji v projektu sodelujejo še Geoplin, Istrabenz in HSE. ''Prvotni rezultati raziskav so bili optimistični, ker so kazali na homogenost kamnine, kar je bistven pogoj za gradnjo skladišča. Podrobnejše raziskave so pokazale, da vendarle obstajajo določena tveganja glede homogenosti kamnin, zato smo lani naročili še študijo tveganja s finančnim ovrednotenjem, ki bi predstavilo strošek sanacije homogeniziranja kamnine. Rezultati bodo znani predvidoma konec januarja,'' pravi Barbič.

Gradnja plinskega skladišča na Senovem, ki bi imel kapaciteto 21 milijonov kubičnih metrov, je ovrednotena na 70 milijonov evrov. Recenzija študije tveganja bo pokazala morebitna odstopanja od te številke. Če bodo prevelika, je gradnja plinohrana verjetno vprašljiva.

Barbič je poudaril, da plinohran na Senovem ne bi bil v funkciji rezerv za preskrbo vseh uporabnikov, temveč le za potrebe TE Brestanica in morebiti TE Šoštanj. Skladišče, ki ga Slovenija potrebuje za plinske rezerve, bi namreč moralo imeti najmanj 200 milijonov kubikov kapacitete ali še več, je razložil direktor TE Brestanica.