Arhiv NTRC

Korona pečat, v pozitivnem smislu, je Unicefov projekt Punčke iz cunj dobil v Osrednji knjižnici Celje, kjer so zanje pred časom, v iskanju posvojiteljev, pripravili drugo dobrodelno dražbo. V skladu z duhom trenutnega časa so Punčke iz cunj v tem letu postale Punčke (za)upanja iz karantene. Ob izpolnjevanju svojega osnovnega poslanstva so ustvarjalkam in bodo tudi tudi posvojiteljem lajšale tegobe koronadobe. O pomenu tega projekta za Unicef Slovenije, ostalih projektih te organizacije in predanosti prebivalcev naše države dobrodelnosti smo se ob robu omenjenega zaključnega dogodka v Osrednji knjižnici Celje pogovarjali s Tomažem Bergočem, izvršnim direktorjem Unicefa Slovenije

Ste si lahko predstavljali, da bo Unicefov projekt Punčke iz cunj v Osrednji knjižnici Celje dobil takšno razsežnost v letu, ko se soočamo s pandemijo?

Po pravici povedano, ne. Smo pa bili v naši organizaciji izredno prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, kako so se v knjižnici v teh razmerah lotili projekta. Šlo je za popolnoma samoiniciativno akcijo v Celju, kar nas še posebej veseli. Seveda ima vsak takšen projekt z naše strani popolno podporo, ampak narediti korak več, osnovati Facebook skupino, projekt razširiti tudi med tiste, ki niso bili člani skupine univerze za tretje življenjsko obdobje, ter jih pozvati, naj nekaj naredijo v teh korona časih, je bila prekrasna ideja, ki je dala odličen rezultat.

Celjska skupina je torej bila nekaj posebnega v okviru številnih skupin po Sloveniji, ki se ukvarjajo z Unicefovim projektom Punčke iz cunj?

Absolutno, čeprav je res, da je vsaka skupina nekaj posebnega. Po Sloveniji imamo trinajst skupin, ki so bolj aktivne. Pred prihodom v Celje smo bili v Velenju, kjer so albansko govoreče ženske naredile punčke v albanskih narodnih nošah. Ta različnost nas bogati.

Kako ste zadovoljni z uveljavitvijo tega dobrodelnega projekta v minulem desetletju, kako je prepoznaven v slovenskem merilu?

Ta projekt je pomemben z več vidikov, glavni je zagotovo zbiranje denarja, s katerim omogočamo cepljenje otrok v državah v razvoju. Drugi pomemben vidik je medgeneracijsko sodelovanje. Velikokrat so zgodi, da gospe, izdelovalke punčk, ki delujejo v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, društvu upokojencev ..., pridejo v vrtec in tam pokažejo, kako izdelujejo punčke. Že druženje, izdelovanje punčk jim pomenita neko veselje, da delajo nekaj koristnega. Ob tem projekt tudi veliko prispeva k prepoznavnosti pomena cepljenja, kar postaja vedno pomembneje tudi v razvitem svetu. Tam je mogoče zaznati, da obstajajo nekatere države, kjer precepljenost pada pod 95 odstotkov, kar zagotavlja neko kolektivno imunost in omogoča, da ne zbolijo tudi tisti otroci, ki ne smejo biti cepljeni zaradi oslabljenega imunskega sistema ali drugih bolezni. Pomembno je, da v Sloveniji to vemo in da se zavedamo pomena cepljenja.

{podcast id=60}

 Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku