Bo rudarsko mesto postalo zobozdravstveno središče?
V velenjskem zdravstvenem domu, ki je eden največjih v državi, imajo smele načrte z razvojem zobozdravstvene dejavnosti. To želi vodstvo preseliti iz prostorov javnega zavoda v novo zobozdravstveno kliniko, ki jo vidi kot edinstven zobozdravstveni UKC, kakršnega Slovenija še nima. Čeprav gre za idejo, o kateri se bo v dolini zagotovo še govorilo, je že dvignila kar nekaj prahu. Posameznike namreč skrbi, da je to le tlakovanje poti do popolne privatizacije zobozdravstvene dejavnosti, in to v regiji, ki je na pragu socialnega obubožanja zaradi napovedanega prestrukturiranja.
Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik je potrdil, da razmišlja o selitvi zobozdravstva iz tamkajšnjega zdravstvenega doma na novo lokacijo, v t. i. zobozdravstveno kliniko. To bi zgradili in uredili povsem na novo. A kot poudarja, je to za zdaj le zamisel, s katero bodo med drugim kandidirali tako za napovedana državna sredstva kot morebitna evropska iz sklada za prestrukturiranje premogovnih regij. Ob tem Šteharnik poudarja, da gre v prvi vrsti za občinski projekt, medtem ko sam pri tem vidi dobro poslovno priložnost. V nadaljevanju direktor pojasnjuje, da s selitvijo nikakor ne bi krčili mreže javnih storitev. Prej nasprotno. V kliniki bi namreč delovali dosedanji zobozdravniki, ki delujejo pod okriljem velenjskega zdravstvenega doma, kot tudi koncesionarji. Zelo verjetno bi se pod skupno streho ponudbi pridružili tudi zasebni ponudniki. In kaj bi nova ureditev pomenila za uporabnike zobozdravstvenih storitev?»Večji obseg storitev v sodobnih prostorih; povečuje se namreč delež storitev, ki jih trenutno v okolju ni na voljo. Drugo bo ostalo enako,« kratko odgovarja Šteharnik.
»Moja ideja je, da bi naredili zobozdravstveni center prihodnosti, kot ga v Sloveniji zaenkrat še ni. Po cenovno dostopne in kakovostne storitve ljudem ne bo več treba hoditi v Beograd, na Reko ali v Zagreb, ker bo klinika v Velenju ponujala vse. Na enem mestu bi bili zbrani zobozdravniki za otroke, mladino in odrasle, ortodonti in čeljustni kirurgi, na tem mestu bi delovali rentgen in vse druge specialistične zobozdravstvene ambulante,« pojasnjuje direktor in dodaja, da bo lahko bolnik izbral javnega zobozdravnika, ki ga bo napotil na strokovno obravnavo bodisi h koncesionarju bodisi k zasebniku.
|
Četrti poskus privatizacije Da gre za ponoven poskus privatizacije javne zdravstvene dejavnosti, je prepričan vodja svetniške skupine Dobra Država v velenjskem mestnem svetu Matej Jenko. Ta je v času torkove seje medijem predstavil svoj pogled na načrte direktorja zdravstvenega doma, od občinske uprave pa terja odgovore in pojasnila. »Sumim, da gre za podoben načrt, kot ga je imel direktor Šteharnik pred leti s programom fizioterapije. Ta se ni izšel. Mu je pa pred tem uspelo iz zdravstvenega doma izločiti področje medicine dela. Takšni projekti mi dišijo po korupciji,« je neposreden Matej Jenko, ki pravi, da gre za ponoven, že četrti poskus »razsekanja« Zdravstvenega doma Velenje. »Iz dokumentov je mogoče razbrati, da želi direktor ZD Velenje vrniti koncesije za zobozdravstvo, da bi jih nato lahko dobili zasebniki, za investicijo v nove prostore naj bi stalo eno od podjetij Tomaža Ročnika,« še razkriva Jenko. |
Kot nogometni klubi v boju za najboljše igralce
Z idejo direktorja ZD Velenje se je pred kratkim že seznanil tudi Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, ki pa za zdaj selitvi dejavnosti (še) ni naklonjen. Dermol se zaveda, da ne samo v regiji, temveč v celi državi zdravnikov in zobozdravnikov primanjkuje, zato se bo treba zanje in za njihove storitve znotraj javne zdravstvene mreže še pošteno boriti.
Dermol vsaj za zdaj ne vidi potrebe, da bi primarno zdravstvo širili na različne lokacije. »Bolj primerno se mi zdi, da se najprej preučijo vse možnosti znotraj zdravstvenega doma oziroma v okolici,« pravi in dodaja, da razume direktorja, da želi pripraviti projekte, s katerimi bi lahko kandidirali za državni in evropski denar. »Vemo, da je država sprejela zakon o investicijah v zdravstvo, ki je težak sto milijonov evrov, in da bo del tega denarja namenjen tudi primarnemu zdravstvu. Če lahko s projektom za dvig kakovosti določenih storitev kandidiramo za ta denar, potem ne vidim težave,« pravi Dermol in zagotavlja, da pri tem ne gre za privatizacijo zobozdravstva.
Velenjski župan se zaveda, da se bo treba kmalu začeti odkrito pogovarjati, kako v prihodnje urediti in zagotoviti zdravstveno oskrbo. »Zdravnikov primanjkuje, zato se je treba za vsakega posebej boriti. Ugotavljamo, da veliko občanov že danes v Velenju nima osebnega zdravnika. Teh že tako primanjkuje, ob tem ima lečeče zdravnike v Velenju tudi veliko ljudi iz drugih občin.« Dermol je prepričan, da bo treba te kadrovske težave reševati sistemsko. Pri tem boj zdravstvenih domov za zdravnike velenjski župan primerja z nogometno tržnico. »V prestopnem roku se vsi klubi trudijo v svojih vrstah obdržati najboljše igralce in hkrati ekipo okrepiti z najboljšimi, ki so na trgu. V zdravstvu je enako.«
Preberite več v Novem tedniku
