Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kje so naši sinovi in hčere?


Besedilo in foto: L. Markelj
4. 3. 2017, 14.30
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

nikodem_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
NIKODEM_001
nikodem_005_0001.jpg
Miha Kramli, Neža Repanšek in Aleš Čerin.

Škofija Novo mesto je ta konec tedna povabila na še dva Nikodemova večera v Baragovem domu. V četrtek so na okrogli mizi Družina med poklicanostjo in resničnostjo gostje - dr. Stanislav Slatinek, Karmen Kristan in dr. Igor Bahovec - pregledali glavne vsebinske poudarke papeževe posinodalne apostolske spodbude Radost ljubezni. Večer je vodil Gregor Lotrič.

nikodem_004_0001.jpg
Nikodemov večer se je začel s pozdravom p. Tomaža iz Frančiškanskega samostana v Novem mestu in z molitvijo.

Sinoči pa je v Baragovem domu potekala okrogla miza z zgovornim naslovom Kje so naši sinovi in hčere? Aleš Čerin, Neža Repanšek in Miha Kramli so spregovorili o vzgoji v družini, o nevarnostih sodobnih odvisnosti, o postavljanju meja mladim, itd. Da so te teme več kot zanimive in da jim radi prisluhnejo tako mladi kot starejši, dokazuje odličen obisk.

nikodem_007_0001.jpg
Aleš Čerin.

Aleš Čerin, ki ima lastno podjetje za svetovanje in izobraževanje (mnogi se ga spomnijo, da se je pred leti odločil dva meseca za svojo prehrano dnevno nameniti le 1,25 dolarja oz. en evro na dan, kolikor je Svetovna banka postavila prag skrajne revščine), je spregovoril kot mož, oče in dedek, ter skavt, ter obiskovalcem položil na srce, kakšni starši moramo in kakšni ne smemo biti. Otroke moramo pripraviti na razburkano plovbo življenja, ne za mirno morje, jih vzgajati za dobro, biti buden in čuječ ob njihovem odraščanju, ter pravilno loviti ravnotežje med pretirano skrbjo in nadzorom. Spomnil je na vlogo očeta in mame v naših družinah ter na družbo brez očetov, česar posledice že čutimo.

nikodem_008_0001.jpg
Neža Repanšek.

Neža Repanšek, ki dela z mladimi iskalci zaposlitve, je razmišljala o ne rosno mladih, o generaciji, stari med 26. in 35. letom, ki tako pozno odide iz varnega gnezda matične družine in postane samostojna. Zakaj tako, zakaj mladi podaljšujejo svojo odvisnost od staršev in se tako pozno ekonomsko, bivanjsko in čustveno osamosvojijo, se je spraševala in na koncu ugotovila, da mora družina mladim vedno nuditi varen pristan in zatočišče. »Danes mladi odrasli niso izgubljeni, le daljšo pot hodijo do cilja. Zanje pa je ključno varno zavetje doma in zaupanje družine,« je poudarila Repanškova.

nikodem_009_0001.jpg
Miha Kramli.

Miha Kramli dela kot terapevt, vodja ambulante za bolezni odvisnosti v Novi Gorici. Na okrogli mizi je spregovoril o svojih izkušnjah, ko se kot terapevt ukvarja z mnogimi mladimi (pa tudi starejšimi), ki so odvisni: od kemičnih substanc pa tudi vse več od sodobnih medijev: od interneta, računalniških igric, družabnega omrežja. Slednjih mladih je vse več, mnogi starši so obupani, saj ne vedo več, kaj bi s svojim otrokom, ki vse več časa preživlja za računalnikom ali pametnim telefonom, ki se odmika od realnega sveta, zanemarja stike z vrstniki, opušča svoje hobije in delo, da je le lahko čim več časa v virtualnem svetu, kjer je lahko junak, kjer problemov ni. Kramli je spomnil na vlogo staršev, da pravi čas postavijo meje svojim otrokom pri vseh stvareh, tudi glede rabe interneta. »Pri slednjem je treba znati ločiti med delom na računalniku in zabavo ter sprostitvijo na računalniku. To mora biti omejeno, starši morajo imeti pregled, kaj otrok počne,« poudarja.

Več o zanimivih razpravah gostov v četrtkovi tiskani izdaji Dolenjskega lista.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.