Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Izlet v Portorož - V ponedeljek, 27.5.2013, smo se učenci 5. a razreda Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica odpeljali v šolo v naravi v Strunjan.

Že prvi dan smo se proti večeru odpravili peš v Portorož. Doživeli smo posebno dogodivščino, saj smo hodili po 550 m dolgem tunelu, kjer je nekoč vozil vlak. Mislili smo, da ne bo nikoli konca tunela. Končno smo pred seboj zagledali svetlobo. Vsi smo občudovali lepote Portoroža in prelepe hotele.

V mestu rož, kakor tudi pravijo Portorožu, so si nekateri učenci kupili vodna očala, da so lažje plavali. Posladkali smo se s sladoledom. Težko smo izbrali okus sladoleda, saj je imela slaščičarna pester izbor okusov. Med sprehodom nam je učitelj Janko pokazal rastlino juko in nam povedal nekaj zanimivosti o njej. Juka ima bele cvetove, njeni listi pa spominjajo na koničasto obliko. Pot nazaj je minila veliko hitreje, kajti vsi smo bili dobro razpoloženi. Med potjo smo se pogovarjali in zabavali. V hiškah smo si umili zobe, nato pa utrujeni zaspali.

V posteljo sem legla vesela in vznemirjena, ker sem že prvi dan spoznala novo in posebno rastlino. Neučakovano sem pričakovala naslednje dni in se jih veselila. Bilo je lepo.

Tina Rupar, 5. a, OŠ Sava Kladnika Sevnica
Mentorica: Petra Jesih

PLAVANJE V ŠOLI V NARAVI V STRUNJANU

Učenci 5. A razreda smo v ponedeljek, 27.5.2013, odšli v šolo v naravi v Strunjan. Ko smo prispeli v Strunjan, smo razpakirali, spoznali kraj in odšli plavat.

Najprej so učitelji preverili plavanje ter nas razdelili v skupine. Bila sem pri gospodu učitelju Janku Sotošku. Učili smo se tehniko kravla in hrbtnega plavanja. Moram priznati, da je bilo kar naporno. Naslednji dan se preizkusila v plavanju za srebrnega delfinčka. Uspelo mi je, opravila sem ga v minuti in osmih sekundah. Preizkusila sem se še za zlatega, vendar mi ni uspelo. Prvi dan sem kar veliko zaostajala, na koncu pa mi je zmanjkalo 20 sekund. Imeli smo tekmo v skokih v vodo, kjer sem osvojila za lep skok 2. mesto.

Zadnji dan nam je potapljač predstavil svojo opremo, lahko sem tudi dihala pod vodo. Vseh pet dni mi je bilo zelo všeč, a vesela sem bila, ko smo prišli zopet v domači kraj. Saj veste, kaj pravijo: »Vsepovsod je lepo, a doma je najlepše.«

Maša Medvešek, 5. a, OŠ Sava Kladnika Sevnica
Mentorica: Petra Jesih

IZLET Z LADJICO V PIRAN

V torek, 28.5.2013, smo se s sošolci in učiteljicami ter učitelji odpravili z ladjico v Piran. Na pomolu v Strunjanu nas je čakala barka, na katero smo se vkrcali.

Motorji so se vklopili in začeli smo se premikati. Vsi smo bili navdušeni nad valovi. S sošolkami smo se igrale, kdo vidi več meduz. Kmalu smo zagledali Piran. Pojedli smo krofe, ki smo jih dobili za malico, in se odpravili proti trgu. Spoznali smo zgodbo o Benečanki. Odpravili smo se v akvarij. Po tleh je bilo nekakšno kamenje, nad njim pa steklo, po katerem se je dalo hoditi. Bilo me je strah, sem pač bolj plašne sorte. Videli smo morske biče. So nekaj posebnega, ker jih ne vidiš vsak dan. Ko smo končali z ogledom, smo odšli po stojnicah. Kupila sem si očala in razglednice. Bilo je super. Odšli smo še na grad in sladoled. Tisti dan nismo imeli večerje v hotelu, ampak smo si privoščili kar pico. Bilo je odlično. Čas je bil, da zopet stopimo na ladjo. Vožnja nazaj je bila prav tako zabavna. Lahko smo vozili ladjico, nekaj nepozabnega.

Ko smo prispeli, smo se zahvalili kapitanu in zapustili ladjico. Upam, da se bom še kdaj peljala z ladjico.

Neža Ajda Gabrič, 5. a, OŠ Sava Kladnika Sevnica
Mentorica: Petra Jesih