Dan za gradove Slovenije in Avstrije
Gradove v Posavju in dejavnosti v njih bodo v prihodnje javnosti predstavljali v okviru projekta, ki so ga naslovili Gradovi Posavja. Tak skupen nastop, ki že poteka nekaj časa, so potrdili tudi za prihodnje na včerajšnji konferenci na sevniškem gradu z naslovom Gradovi Posavja.
Udeležence konference, ki jo je vodila Helena Rožman, so v začetku pozdravili direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica Mojca Pernovšek, sevniški župan Srečko Ocvirk in v. d. direktorice direktorata za turizem Renata Martinčič.
V Sloveniji je od nekdanjih skupno 2000 gradov – v to so všteti tudi grajski objekti, kot so pristave – zdaj še 535 tovrstnih stavb, kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.
Po njenih besedah je veliko gradov propadlo med obema vojnama, posebej veliko pa po 2. svetovni vojni. Po slovenski osamosvojitvi so za gradove v Sloveniji nastopili boljši časi. Naša država je v obnovo gradov vložila že precej denarja, tudi evropskega. Kulturno ministrstvo razmišlja o uvedbi kulturnega tolarja in tudi iz tega vira bi lahko v prihodnje dobili nekaj denarja za gradove.
Kot je rekla, celo veliki gradovi v Franciji ne preživijo samega sebe, zato je odveč pričakovati, da bi gradovi s svojo dejavnostjo zaslužili dovolj za svoje delovanje.
Predstavnica avstrijskega društva Die Schlösserstrasse, Cesta gradov, Martina Ajster je predstavila delovanje več avstrijskih gradov. Kot je povedala, so gradovi večinoma v zasebni lasti. Večina lastnikov so družine, ki so bile lastnice tudi v preteklosti.
Gradovi imajo najrazličnejše dejavnosti, s čimer se preživljajo. Tako med drugim organizirajo umetniške razstave, gostijo različne šolske in druge skupine, imajo adrenalinske parke, objekte dajo na voljo za poroke, imajo muzejske zbirke, vinske kleti in živalske vrtove.
Ajstrova je med drugim poudarila, da avstrijske lokalne oblasti zelo podpirajo delovanje gradov. Pohvalila je idejo o skupnem nastopanju v okviru projekta Gradovi Posavja. Rekla je, da ti gradovi organizirajo dogodke na zelo visoki kakovostni ravni in da bi zato v Sloveniji morali o tem govoriti bolj samozavestno.
Predstavnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije Sandra Boršić je med drugim predstavila projekt, s katerim je leto 2017 v Novemu mestu v znamenju jantarja in s katerim mesto poudarja svojo arheološko dediščino.
O projektu Gradovi Posavja je govorila v. d. direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj. Gre za sodelovanje upravljavcev šestih gradov, ki so se priključili neformalnemu združenju: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki upravlja nekdanji samostan v Kostanjevici na Krki, Kozjanski park Podsreda z gradom Podsreda, Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg, ki upravlja grad Rajhenburg v Brestanici, KŠTM Sevnica, ki upravlja grad Sevnica, Posavski muzej Brežice z gradom Brežice in Terme Čatež, ki so lastnice gradu Mokrice.
Kot je rekla Černelič Krošljeva, imajo gradovi v Posavju zelo dobre programe in dobro ponudbo, pomembno pa je, da se povezujejo in skupaj pokažejo javnosti, kar imajo.
Načinov, kako gradove spraviti v življenje, je, kot je pokazala konferenca, več. Enega je predstavila Nataša Pečjak z Mestne občine Nova Gorica. Ta občina je lastnica gradu Rihemberg, ki ga želi obnoviti z javno-zasebnim partnerstvom.
Franci Zidar, nekdanji direktor Kozjanskega parka in sedanji zasebni lastnik enega od slovenskih gradov, je izrazil željo, da bi država tudi zasebniku pomagala pri obnovi grajske arhitekture. Poudaril je, kot je to storil v razpravi že eden od zasebnih lastnikov pred njim, da se državna sekretarka Damjana Pečnik osebno zelo trudi za obnovo gradov. Udeleženci konference so si po razpravi ogledali sevniški grad.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
