Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V Knjižnici Brežice so s predavanjem Dobre prakse Biodinamične kmetije Černelič odprli 1. februarja knjižnico semen. Zvone Černelič iz Dečnega sela, ki je na tej kmetiji začel biodinamično pridelavo in zdaj kmetuje izključno na ta način, je v svojem glavnem sporočilu na predavanju dejal, da je treba na njivi ohranjati in spodbujati življenje, ne pa življenja uničevati. Biodinamični način ohranja živost tal. Kot je dejal, njiv ne orjejo. »Plug je zame zgodovina,« je poudaril. Njiva mora biti pivnik za vodo, kar Černelič doseže s stalnim rahljanjem in zračenjem tal. Pri taki obdelavi voda ne zastaja na površini, kot se to dogaja na zbitih tleh.

Na Černeličevi kmetiji ne uporabljajo gnoja, tla gnojijo s kompostom, ki ga naredijo sami. Na njivi uporabljajo tudi biodinamične preparate in gnoj iz kravjega roga. Skupna lastnost teh snovi je, da spodbujajo življenje, ki je v tleh samo po sebi, že naravno, ter usmerjajo v tla energijo iz prostora nad tlemi.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Na kmetiji redijo krave. Tem dajejo suho krmo, travniško. Krave so na pašniku, imajo pa tudi hlev, ki je odprtega tipa in v katerem živalim na debelo nastiljajo, da so ves čas v suhem. Živali imajo rogove, in niso, kot je rekel Černelič, pohabljene, brez rogov. Rog je namreč, kot je poudaril, izjemno pomemben organ za zdravo življenje krave. Kot je dejal Zvone Černelič, se marsikomu zdi vse to, kar odlikuje biodinamično kmetovanje, čudaško. Toda, kot je poudaril, da se uspešno kmetovati na biodinamičen način in s tako tržno pridelavo dostojno živeti.

Černelič je med večjimi uspehi svoje biodinamične obdelave tal omenil oživitev zemljišča, ki je ostalo mrtvo, potem ko so ob gradnji hidroelektrarne na to površino navozili izjemne količine izkopanega materiala in so ta material skupaj z vrhnjo rodno plastjo tal zvozili nazaj, v nasip elektrarniškega jezera. Zvone Černelič je potem, ko so odpeljali zemljo, na veliko začudenje agronomov in naredil tista tla spet živa, rodna, in, kar tudi čudi mnoge, na tisti površini več ne zaostaja površinska voda, medtem ko se na površini zraven nabira še vedno.

Zvone Černelič je prejel več priznanj, med drugim tudi evropsko, s katerim so mu izrazili pohvalo za skrbno ravnanje z zemljo. Je tudi prejemnik okrobrske nagrade Občine Brežice,

Pred samim Černeličevim predavanjem sta zbrane nagovorila direktorica Knjižnice Brežice Tea Bemkoč in brežiški podžupan Aleksander Gajski.

Po predavanju so odprli knjižnice semen, ki deluje ob izposojevalnem pultu v pritličju. Splošne knjižnice, kot je v nagovoru poudarila Tea Bemkoč, že dolgo niso več samo prostor, kjer se hrani in izposoja gradivo. Nudijo vedno več inovativnih dejavnosti. Z vzpostavitvijo knjižnic semen želijo knjižničarji izpostaviti svojo izobraževalno vlogo in spodbuditi občane k ohranjanju kulturne in naravne dediščine, s čimer se ljudje tudi medsebojno povezujejo.

»Vsa semena za začetek delovanja Knjižnice semen nam je podarilo Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje, za kar smo jim zelo hvaležni, še posebej Majdi Hriberšek, ki je pomagala tudi pri pripravi semen za nadaljnjo uporabo,« pravijo v Knjižnici Brežice.

»Pogoj za izposojo v Knjižnici semen je veljavno članstvo v Knjižnici Brežice. Člani si lahko brezplačno izposojajo semena od začetka februarja do konca oktobra. Trenutno je na voljo 65 vrst semen, ki so zapakirana v 480 vrečkah. V Knjižnici semen so na voljo tudi knjige na temo vrtnarjenja, ki bodo v pomoč tako začetnikom kot tudi že preizkušenim vrtnarjem. Z besedami »izposodi, vzgoji, deli« vabimo k uporabi nove storitve v naši knjižnici,« pravi Sabina Stanič iz Knjižnice Brežice, ki je skrbnica knjižnice semen. Pri tem poudarja, da je prva knjižnica semen nastala na pobudo Goriške knjižnice Franceta Bevka leta 2019. Ključna ideja je izposoja domačih, avtohtonih semen. »Projekt se je do danes razširil že na tretjino slovenskih splošnih knjižnic, katerih glavno vodilo in načelo je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane, samooskrbe, sonaravnega vrtnarjenja in, kar se največkrat poudarja, vrnitev semen v roke ljudi,« pravi Sabina Stanič.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista