V Dobovo včeraj sedem vlakov z več kot 7600 tujci; postavljanje žice se nadaljuje
Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova sta sinoči in ponoči pripeljala dva vlaka s prebežniki, na vsakem je bilo več kot tisoč tujcev. Prvi današnji vlak so tam sprejeli malo pred sedmo uro. Včeraj je samo v Dobovo pripeljalo sedem vlakov s skupno 7666 tujci, begunce pa so v Slovenijo vozili tudi na drugih točkah.
Na vlaku, ki je v spremstvu hrvaških policistov v Dobovo pripeljal v četrtek nekaj pred 20.30, je bilo 1126 tujcev, na vlaku, ki je pripeljal okoli polnoči, pa 1076 tujcev.
Kot so davi še sporočili iz Policijske uprave Novo mesto, so večino tujcev, ki so v Dobovo prispeli minulo noč, policisti po nudeni zdravstveni in humanitarni oskrbi ter opravljenih policijskih postopkih z vlaki in avtobusi že pospremili v notranjost države.
Pospremili so jih proti Jesenicam in v nastanitveni center Šentilj. Pred prihodom jutranjega vlaka je bilo v sprejemnem centru v Dobovi še okoli 540 tujcev, ki bodo okoli 8.30 z vlakom pot nadaljevali proti Jesenicam.
Ob begunski krizi Slovenija pričakuje obiske visokih evropskih predstavnikov
Ob begunski krizi, v okviru katere bo Slovenija danes nadaljevala s postavljanjem žičnate ograje na zeleni meji s Hrvaško, v Slovenijo prihaja evropska komisarka Violeta Bulc, ki bo na to temo govorila tudi s premierjem Mirom Cerarjem. V Slovenijo prihaja tudi poročevalka odbora za migracije skupščine Sveta Evrope Tineke Strik.
Bulčeva bo prav tako obiskala sprejemni center v Dobovi, z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar pa sprejemni center na Šentilju.
V Slovenijo prihaja tudi poročevalka odbora za migracije, begunce in razseljene osebe Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tineke Strik. Sestala se bo s predsednikom DZ Milanom Brglezom, nato pa še z ministrico Györkös Žnidarjevo, državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret ter namestnikom varuhinje človekovih pravic Ivanom Šelihom. Tudi Strikova bo popoldne obiskala zbirni center na Šentilju.
Z ukrepi Sloveniji ob begunski krizi se bo danes na redni seji ukvarjala tudi vlada. Tako bodo ministri obravnavali predlog dopolnitve uredbe o pomožni policiji ter predlog odloka o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije.
Pričakovati je, da bo Slovenija danes nadaljevala s postavljanjem žičnate ograje na meji s Hrvaško, čeprav je v preteklih dneh med državama zaradi tega prišlo do napetosti.
Po drugi strani pa naj bi tudi avstrijska vladna koalicija danes po več tednih nesoglasij končno sprejela odločitev, ali bodo na meji s Slovenijo pri Špilju postavili tehnične ovire. Kot je v četrtek neuradno poročala avstrijska tiskovna agencija APA, naj bi bila postavitev nekaj kilometrov žične ograje levo in desno od mejnega prehoda neformalno že dogovorjena.
Erjavec za TVS: Hrvaška si mejo določa na takšen način, kakor njej najbolje ustreza
Zunanji minister Karl Erjavec je v Odmevih na TVS poudaril, da Slovenija tehnično oviro postavlja na slovenskem ozemlju, Hrvaška si po njegovem mnenju mejo določa na način, kakršen njej najbolj ustreza. "Ravnajo po svojem interesu, mi pa nismo naivni. Tehnične ovire bomo postavili tam, kjer bo najbolj koristno, da uresničimo naše cilje," je dodal.
Slovenija bo oviro po ministrovih besedah postavila tako, da ne pride do ponovne razpršitve migrantskega vala in da zagotovijo varen pristop migrantov na eno vstopno točko.
"Rad bi zelo jasno povedal, da je tehnična ovira postavljena na slovenskem ozemlju in tako smo danes tudi odgovorili na noto, ki jo je poslala Hrvaška," je dejal Erjavec. Ta odgovor sicer še ni v Zagrebu, saj želi Erjavec o njem obvestiti ministre na petkovi seji vlade.
Treba je tudi vedeti, da meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena, zato je v teku arbitražni postopek, je še pojasnil minister in dodal, da je zato "naivno, ko pravijo, da je žična ograja postavljena na njihovem ozemlju". "To bomo vedeli takrat, ko bo o meji odločilo arbitražno sodišče," je pojasnil.
"Ko gre za Muro in za našo mejo, želijo, da se upošteva kataster, ko pa jim koristi, da ni katastra, na primer, ko gre za mejo med Srbijo in Hrvaško, pa želijo, da je meja med državama sredina Donave," je še ponazoril Erjavec.
Zavrnil je tudi očitke Hrvaške, da Slovenija ne spoštuje obveze, sprejete na mini vrhu EU-Balkan. "Slovenija obveze spoštuje, in sicer gre za 17 točk, ki predvidevajo, da je potrebno voditi koordinacijo," je pojasnil. "Zanimivo je, da z Avstrijo ni nobenih težav, tudi pred bruseljskim vrhom jih ni bilo, medtem pa poznamo izkušnje s Hrvaško, ko je razpršila migrante in so morali iti preko Sotle," je spomnil zunanji minister.
Za rešitev migracijske krize je sicer po njegovem mnenju nujno potrebno skleniti akcijski načrt s Turčijo in se dogovoriti za skupno zavarovanje schengenske meje. "Med svojim obiskom na Dunaju sem poudaril, da bi bilo dobro, da bi pri tem sodelovali z Avstrijci in Nemci, ne pa da vsak nekaj varuje na svojem delu, s čemer rahljamo schengensko mejo," je dodal.
Več pozornosti je po njegovem mnenju treba nameniti tudi Grčiji, ker je ta najbolj južna schengenska država. "Vemo, da tam zadeve ne delujejo, če bi, potem bi imeli na balkanski poti manjše zaplete," je še povedal.
Odločitev o postavitvi ograje na mejo smo sicer po ministrovih besedah sprejeli sami, "ker smo odgovorni za schengen, za varnost naših državljanov, pa tudi migrantov", je v pogovoru za TV Slovenija še povedal zunanji minister.
