Arhiv Dolenjskega lista

Osmim romskim družinam, ki že desetletja živijo v naselju Loke v krški občini, se obeta rušenje njihovih nelegalno postavljenih objektov. Novi lastnik slabih osmih hektarov velikega zemljišča na leskovški Gmajni, Leskovčan Iztok Starc, bi namreč na tej sicer elitni lokaciji v krški občini rad postavil stanovanjsko naselje približno 60 hiš, odgovornost za rešitev romskega vprašanja pa prelaga na občino. A Romi z dosedanjim odnosom občine oziroma njenih predstavnikov, kot je bilo slišati na včerajšnji okrogli mizi o aktualni problematiki naselja Loke 20, ki je potekala prav v omenjenem naselju, niso zadovoljni.

Včerajšnje zelo dobro obiskane okrogle mize, ki jo je povezovala predsednica Sveta za sobivanje v krški občini Nataša Brajdič Slivšek, so se med drugim udeležili varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru RS Tamara Vonta, Blaž Kovač iz Amnesty Internationala Slovenije, predstavnik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, dr. Alenka Janko Spreizer iz Fakultete za humanistične študije in Zdravko Pilipovič kot predstavnik krške občine.

"Občina je tista, ki naj bi Romom pomagala, saj smo tudi mi občani te občine. Nočemo ničesar zastonj, prosimo le, da nam pomagajo. Žalostno pa je, da nam občina ne dovoljuje, da bi se civilizirali, ampak bi nas radi poslali nazaj v šotore, tako kot smo živeli pred 40 leti," je občinski predlog, da bi se Romi iz naselja Loke preselili v največje romsko naselje v krški občini, Kerinov Grm, zavrnil Moran Jurkovič, ki mu grozi, da mu bodo porušili nelegalno postavljeno hišo. Jurkovičeva želja je, da bi jim občina omogočila odkup zemljišč na obroke, tako kot je to storila v Kerinovem Grmu. A situacija je v tem primeru malo drugačna, saj občina ni lastnica zemljišča.

Romi, ki živijo na Lokah, naj bi sicer zemljišče, na katerem so si nelegalno postavili hiše, dobili v dar od Gozdnega gospodarstva leta 1945 kot neke vrste plačilo za pomoč pri sajenju dreves. Zemljišče je bilo po denacionalizaciji leta 1997 vrnjeno družini Trenc, podjetje SI Investicije, katerega lastnik je Starc, pa je omenjeno zemljišče kupilo pred tremi leti. Takrat pa so se začele stvari zapletati.

Več o tem pa v četrtkovem Dolenjskem listu.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista