občina Krško

občina Krško

30-članski občinski svet občine Krško je sinoči v duhu ekonomskega stanja v državi, potem ko se je seznanil s stanjem socialne problematike v občini, odločil, da svetniki 10 odstotkov oz. nekaj več kot 37 evrov svoje sejnine namenijo reševanju socialne stiske kot znak solidarnosti do družin in posameznikov, ki to stisko doživljajo. Svetniki so se odločili, da bodo polovico namenjenega denarja dodelili Rdečemu Križu, polovico pa Karitas, ki najbolj poznajo tiste, ki to pomoč potrebujejo, so sporočili iz krške občine.

Socialna stiska je glede na ekonomsko situacijo v državi vse bolj v ospredju, zato so se svetniki seznanili s socialnim stanjem prebivalcev v občini. Socialno ogroženim in občutljivim skupinam poskuša občina pomagati z različnimi ukrepi, kot so javna dela, program pomoči na domu, financiranje prostovoljnega dela, subvencioniranje najemnin. Občina na letni ravni nameni tudi 40.000 evrov za delovanje nevladnih organizacij in prav toliko za neposredno enkratno pomoč posameznikom, ki se znajdejo v stiski…V imenu nevladnih organizacij so svoje akcije in različne oblike pomoči, s katerim pomagajo socialno šibkejšim, svetnikom predstavili pristojni s Centra za socialno delo Krško, Rdečega križa in Škofijske župnijske Karitas. Izpostavili so številne stiske, opozorili pa tudi na tisto, ki se je pojavila z novo socialno zakonodajo. Predstavnik Škofijske Karitas je tako opozoril na nekaj deset tisoč starejših, ki so se zaradi nove socialne zakonodaje odpovedali varstvenemu dodatku na račun bodočih generacij, pa zato danes zelo težko živijo.

Zato so svetniki podprli predloge odbora za družbene dejavnosti in njegovega predsednika Aleša Suše, ki je predlagal, da naj občinska uprava na Zavod za zaposlovanje naslovi pobudo z možnostjo večjega vključevanja brezposelnih v javna dela. Odbor prav tako predlaga, da bi občinska uprava našla primerno pravno obliko, da bi v okviru posameznih krajevnih skupnosti sodelovali s Centrom za socialno delo in drugimi nevladnimi organizacijami in tako pomagali najbolj socialno ogroženim, prav tak pa so predlagali ponovno preučitev vseh postavk nadomestila za omejeno rabo prostora, z namenom, da se sredstva iz nekaterih postavk prerazporedijo za reševanje socialne problematike. Župan Miran Stanko je dejal, da bo občinska uprava predloge upoštevala in izvedla.

Na včerajšnji 16. seji so svetniki obravnavali tudi projekt celovite prenove Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in ureditve Zatona, ki ga bo občina uredila z namenom celovite prenove mestnega jedra in večje kakovosti življenjskega prostora na tem območju. Ureditev zajema tri sklope, je pojasnil skrbnik projekta Niko Somrak. Na območju Zatona je predvidena prestavitev zdajšnje glavne ceste z ureditvijo pešpoti, kolesarske steze in pločnika. S širšo površino se bo pridobil dodaten prostor za dodatno dejavnost. Naslednji sklop zajemata območje Dalmatinove ulice in Ceste krških žrtev, kjer sledi asfaltiranje cestišča in ureditev bočnega parkiranja, ki bo omogočilo več življenjskega prostora za same objekte, dejavnosti in pešce. Dokument identifikacije investicijskega projekta je eden od dokumentov, ki predstavljajo osnovo za prijavo na razpisu za pridobitev denarja ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. Investicijo naj bi zaključili do konca leta 2014. Istočasno s to ureditvijo nameravajo urediti tudi protipoplavno varnost Krškega.

V nadaljevanju so svetniki soglasno potrdili tudi predlog sklepa dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Posavska Špajza«, ki ga vodi Center za razvoj podeželja Posavje. Gre za sklop investicij, h katerim pristopajo vse posavske občine. Občina Krško je v ta projekt vključila obnovo tržnice na Vidmu, ki jo bo izvedla v naslednjih dveh letih. Najprej bodo sanirali stopnišče in pohodno teraso, s čimer bodo pridobili nekaj več kot 800m2 novih tržnih površin, ki bodo pokrite s premično elipsasto streho. S tem bo občina omogočila večjo udeležbo rokodelcev, pridelovalcev eko hrane in drugih vrst izdelkov z našega območja in širšega Posavja ter omogočila večjo tržno organiziranost podeželskega prebivalstva. Ocenjena vrednost omenjene investicije znaša nekaj več kot 300.000 evrov. Predvidoma se bo financirala iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Če bo projekt, zajet v operaciji »Posavska špajza«, izbran, lahko vanj vključene občine računajo na sofinanciranje v skupni višini 85 odstotkov upravičenih stroškov, je pojasnila mag. Janja Jordan iz oddelka za gospodarske dejavnosti.