Brežiške »Prešernove nagrade« podeljene
V Prosvetnem domu v Brežicah je bila sinoči osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so ob spremljajočem kulturnem programu podelili tudi občinske »Prešernove nagrade«.
Kot je povedala predsednica Zveze kulturnih društev Brežice Lučka Černelič, so med predlogi različnih kulturnih društev izbrali dvanajst nagrajencev in tako sinoči podelili sedem priznanj ter eno bronasto odličje, tri srebrna in eno zlato odličje. Priznanja so prejeli Ivan Radanovič za dolgoletno zvestobo v pevskima zboroma v Kapelah in Pišecah, Slavko Cizelj in Franc Verstovšek, prav tako za dolgoletno prepevanje v zboru v Globokem, Anton Šekoranja za večletno delovanje v moškem zboru na Bizeljskem, ter Damjan Kežman, Štef Balja in Jože Stanič za dolgoletno sodelovanje v Gasilskem pihalnem orkestru Loče pri Dobovi. Bronasto odličje je bilo namenjeno Jožetu Majorju s Sromelj, a nagrajenca na proslavi ni bilo, srebrno odličje so prejeli zborovodkinja mešanega zbora Viva Simona Rožman Strnad, enako odličje pa je za svoje uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih prejel tudi zbor Viva, srebrno odličje je prejela še dolgoletna članica folklorne skupine iz Artič in sedaj tudi mentorica mlajšim generacijam Zdenka Dušič. Najvišje občinsko priznanje - zlato odličje pa so podelili Jožetu Molanu iz KUD-a Oton Župančič Artiče, saj se kulturi v domačem kraju predaja že 50 let. Kot mlad fant je bil pobudnik za ustanovitev dramske skupine, kasneje pevskega zbora, v devetdesetih letih pa še ljudskih pevcev - Fantov artiških. Ves čas je tudi deloval v organih KUD-a.
Po podelitvi se je prav Molan v imenu vseh nagrajencev zahvalil za prejeta priznanja in med drugim dejal, da ta priznanja niso le zahvala, ampak tudi zaveza, da bodo aktivno delali še naprej in hkrati obljubil, da »ne bodo podrast, ampak bodo z dvignjeno glavo šli naprej«.
Slavnostni govorec na prireditvi je bil Rudi Šimac, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije, ki je spomnil na nekatere pomembne prelomnice v zgodovini slovenskega naroda, in med drugim poudaril, kako pomembno je obvarovati naš slovenski jezik, naše pesmi in svoje besede navezal na besede slovenskega pesnika, po katerem smo Slovenci poimenovali svoj kulturni praznik - Franceta Prešerna, ki je dejal: »Naj raste, kar je vzklilo...«. Od obilice kulture sosedov nam namreč grozi, da bi se naša kultura izgubila, če ne bomo sami poskrbeli, da jo ohranjamo. Svoj nagovor je zaključil s povabilom: »Hodimo za Prešernom«.
Da v Brežicah kultura ne bo zamrla, je dokazal tudi zelo raznolik spremljajoči program, za katerega bi lahko mirno rekli, da je bil na precej visoki ravni, da so si tokrat privoščili morda več, kot bi bilo potrebno - če se ob tem zelo kritično ozremo na občinstvo - pa ne na tisto, ki je bilo v dvorani, ampak na tisto, ki ga ni bilo. Na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku bi namreč pričakovali vsaj profesorje slovenščine, ki bi že zaradi svoje poklicne usmeritve morali pokazati pripadnost kulturi in Prešernu, pa tudi vidne občinske politike, a je prišla le podžupanja Patricija Čular, pa še koga, ki je tako ali drugače povezan s kulturo. Tako pa je bilo med obiskovalci le nekaj takih, ki so prišli na proslavo, ker jim kultura in Prešeren nekaj pomenita.
Sicer pa so v programu nastopili lani ustanovljeno plesno društvo Imani, trobilni kvintet Gasilskega pihalnega orkestra Loče, oktet Orlica iz Pišec, poezijo Rudija Stoparja je bral dramski igralec Zvone Hribar, program pa je povezoval Jure Sešek.
