350 let od prihoda frančiškanov v Brežice
V malem avditoriju Posavskega muzeja bo danes ob 19. uri predavanje o frančiškanih kot pozabljenih prebivalcih Brežic. Skozi predavanje bo očrtano delovanje frančiškanov v tem mestu, njihov vpliv na družbeno, duhovno in kulturno podobo mesta ter njegove okolice. Ker bo prihodnje leto minilo 350 let, od kar so frančiškani prišli v Brežice, se bo z današnjim predavanjem začel odvijati projekt obeležitve tega jubileja. Pater Boris Markeš iz Slovenske frančiškanske province pravi, da premalo vemo o delovanju njihovih sobratov, še posebej mlajša generacija. Frančiškani se namreč niso posvečali le pastoralni oskrbi vernikov, marveč so bili tudi prvi učitelji na mestni šoli, Brežičanom in okoličanom so lajšali življenjske tegobe bratje kirurgi. Samostan z bogato knjižnico in številnimi umetniškimi deli, med katerimi so tudi najstarejša Metzigerjeva dela, je več desetletij gostil študij moralne teologije. Prav tako je manj znano, da je pater Edvard Zagorc ob koncu zime leta 1853 na novo odkril vrelce tople vode v čateški Vrbini, torej današnjih Čateških Tolicah. Dodal je še, da frančiškani niso sami želeli oditi iz Brežic in ni rečeno, da se ne bi še kdaj vrnili. Leta 1991 so s tedanjo občinsko oblastjo že stekli pogovori o tem, da bi se v Brežicah zgradila frančiškanski samostan in cerkev, izdelani so bili že projekti, a kasneje za to ni bilo več prave volje in projekti so ostali v predalu. Trenutno o vrnitvi ne razmišljajo, je dejal pater Markeš, ker za to ne vidijo možnosti, pokrivajo preveč področij, saj imajo v Sloveniji 16 frančiškanskih postojank, tri v Avstraliji, tri v ZDA, pa še misijone v Afriki.
Nocojšnji predavatelj bo Jože Škofljanec, iz Arhiva Slovenije, sicer po rodu Brežičan, ki je sam obiskoval brežiško gimnazijo, torej prostore nekdanjega frančiškanskega samostana. A kot pravi o frančiškanih ni ne v muzeju ne kje drugje izvedel nič. Zato se je - tudi iz radovednosti - v času študija odločil raziskati ta del zgodovine Brežic. Ob tem ga je najbolj presenetilo dvoje; da so frančiškani ob prihodu v Brežice naleteli na izredno dobrodošlico meščanov, ni jim bilo potrebno prositi za hrano, ampak so jim meščani radodarno dajali, kar so potrebovali in ta pozabljenost na tako pomembne prebivalce Brežic, ki so mestu zapustili tudi bogato kulturno dediščino, od knjig do slik.
Z današnjim predavanjem bo stekel projekt obeležitve 350-letnice od prihoda frančiškanov v Brežice. Začel se je na pobudo frančiškanske skupnosti v Sloveniji, podpirata pa ga tudi Občina Brežice, tako je zatrdil župan Ivan Molan, in država, kot je danes zagotovil Silvester Gaberšček z Ministrstva za kulturo. Po njegovih besedah se tako pomembnega dela zgodovine, pomembne ne le za Brežice ampak tudi širše, gotovo ne bo mogoče izogniti. Ministrstvo bo pomagalo s subvencijami in preko razpisov ter pri pripravi simpozija in izdaji zbornika. Čeprav bodo osrednji dogodki v letu 2009 in 2010, ko bomo imeli že novo vlado, bo to gotovo ostal tudi nacionalni projekt.
Kot je bilo danes predstavljeno javnosti, načrtujejo junija prihodnje leto znanstveni simpozij o življenju in delu frančiškanov v Brežicah, septembra naj bi odkrili spominsko obeležje pri brežiški gimnaziji, kar je vključeno tudi v projekt obnove gimnazije, decembra bo izšel zbornik, ki bo zajemal tudi nekatere vsebine iz simpozija, aprila 2010 bo v Posavskem muzeju odprta razstava o frančiškanih v Brežicah, pri čemer bo aktivno sodelovala dr. Barbara Murovec, in septembra naj bi v Posavskem muzeju odprli »Frančiškansko galerijo« - stalno postavitev slik iz tega časa, 17 jih bo muzeju podarila Slovenska frančiškanska provinca.
