Suša že klesti letošnji pridelek
##IMAGE-3454124##
Kmetje se ne veselijo izredno vročega in suhega vremena, v nekaterih delih Slovenije se namreč že pojavljajo znaki suše. Zaenkrat o njih poročajo predvsem kmetje na območjih Dravskega in Ptujskega polja, Savinjske doline, Bele krajine, Krškega polja, Brežic, Šentjernejskega polja in Primorske, pojasnjujejo na kmetijsko gozdarski zbornici.
Za rastline je v tem trenutku najbolj usoden vročinski stres, pomanjkanje padavin pa ponekod že povzroča tudi sušni stres, kažejo podatki strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in kmetijskih svetovalcev s kmetijsko gozdarskih zavodov po vsej Sloveniji. Izrazitih znakov suše še ni opaziti na območjih s pretežno težjimi glinasto-ilovnatimi tlemi, bolj izpostavljeni pa so pridelki, ki rastejo na plitvih peščenih tleh na izrazito sončnih legah.
Tako so že prizadete nekatere poljščine, ki se še razvijajo, kot so koruza, oljne buče, pozni krompir, sončnice in ajda. Prizadete so tudi hmeljne rastline, visoke temperature so kljub namakanju precej prizadele vrtnine. Pri papriki in paradižniku je tako na primer trenutno zaradi opeklin tržni pridelek zmanjšan vsaj za 15 odstotkov.
V vinogradih suša zaenkrat ne dela težav, opaziti pa je pospešeno dozorevanje pri zgodnjih sortah in na plitvih tleh, zato se obeta zgodnejša trgatev. Ob nadaljevanju vročine obstaja pri grozdju velika nevarnost sončnih ožigov, opozarjajo na KGZS.
V sadjarstvu je suša vplivala predvsem na manjše pridelke zgodnjih jabolk. Ponekod na nagnjenih terenih na plitkih tleh se pojavljajo venenje in sončni ožigi na plodovih jabolk in hrušk, zasledili so tudi njihovo prisilno dozorevanje.
Precej so prizadete tudi travniške površine, kjer se je rast zaustavila, ponekod je prišlo do ožigov pokošenih površin. Na pašnikih primanjkuje paše, težave pa se pojavljajo tudi pri strniščnih dosevkih, ki so bili posejani pred vročino in so že začeli vznikati. Nadaljnji vroči in suhi dnevi bodo škodo le še zaostrili in razširili na ostala območja, pravijo na kmetijski zbornici.
Najbolj so sicer v primeru suše na udaru večje kmetije, ki imajo zemljišča na plitvih peščenih tleh in tudi nimajo možnosti namakanja. Zaradi slabše hranilne vrednosti in pomanjkanja krme s travnikov ter silažne koruze in koruznega zrnja bodo imele težave živinorejske kmetije, ki bodo morale dokupovati krmo.
Kmetje tam, kjer imajo namakalne sisteme, problem suše sicer rešujejo z namakanjem. Sušo lahko nekoliko omilijo tudi z ustrezno obdelavo tal in zastirkami, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz tal, a ob visokih temperaturah tudi namakanje ne more rešiti vseh težav.
Za kulture, ki jih bodo kmetje šele sejali - takšne so na primer oljna ogrščica, trave in detelje - na KGZS svetujejo, da kmetje s setvijo počakajo do prvih padavin in ohladitve. Na njivah, kjer se bo gnojilo z gnojevko, pa naj do padavin počakajo tudi z oranjem in pripravo.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaenkrat sicer še nimajo informacij s terena o kakršnihkoli znakih suše. Pojasnjujejo pa, da suša spada med naravne nesreče, proti katerim se ni mogoče zavarovati, zato se v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripravi program odprave njenih posledic, če škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Vročinski val, ki je zajel Slovenijo, bo po napovedih Agencije RS za okolje trajal do konca tedna. Sončno vreme s temperaturami tudi nad 35 stopinj Celzija bo vztrajalo vse do sobote, ko lahko pričakujemo začasno ohladitev.
