B. B., arhiv DL

##IMAGE-2285600##

Pred dnevi smo objavili članek Cerod – partnerstvo s figo v žepu?, v katerem direktor Ceroda Alojz Turk krivdo za to, da druga faza regijske deponije odpadkov še ni dobila pozitivne odločbe za sofinanciranje, pripisuje predvsem "nagajanju" občine Krško, ki naj bi imela drugačen interes kot ostale partnerice v Cerodu. Na to se danes odzvali na krški občini. V nadaljevanju objavljamo odgovor krškega župana Mirana Stanka.

Občina Krško še vedno podpira cenovno ugoden Cerod II

Glavni cilj Občine Krško je racionalen in ekonomsko upravičen projekt Cerod II, ki občanov ne bo bremenil z višjimi stroški. Zavračamo vse očitke, da je Občina Krško krivec za počasen razvoj projekta. Razlog je predvsem v pomanjkanju sodelovanja in upoštevanja mnenj vseh partnerjev projekta.

Kot navaja omenjeni članek, naj bi Občina Krško snedla obljubo s tem, ko je oktobra na ministrstvo za kmetijstvo in okolje poslala dopis z „grožnjo“, da bo še enkrat preučila smiselnost in ekonomsko upravičenost Ceroda II in da bo, če bo ugotovila, da ta ni v interesu njenih občanov, iz projekta izstopila. Dopis na ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nastal po podpisu pogodbe z izvajalcem za izgradnjo Cerod II, s katero nobena od posavskih občin ni bila seznanjena. Kot družbenik javnega podjetja Cerod in soinvestitor Občina Krško pričakuje, da pravočasno dobi informacije o projektu in njegovi ekonomiki, vendar žal o tem, razen preko medijev, nismo bili seznanjeni. Zato smo tako vse občine družbenice, družbo Cerod in ministrstvo za kmetijstvo in okolje z dopisom pozvali, da želimo vpogled v predvideno pogodbo z izvajalcem in odgovore, kako so bila pri načrtovanju investicije upoštevana naša opozorila po racionalizaciji projekta in prilagoditvi manjšim količinam odpadkov, ki jih predvideva novi operativni program. Opozorili smo na naše bojazni, predvsem da gradnja neučinkovitega in predimenzioniranega objekta ne bi dosegla svojega cilja, posledično bi povzročila obveznost vračanja evropskih sredstev pa tudi neizkoriščenost objekta, in, kar je najpomembneje, višje cene storitev za občane.

Črpanje evropskih sredstev ne sme biti edini cilj, ne glede na končno ceno projekta.

Želimo racionalen projekt

Ne iz Ceroda ne od projekta Cerod II zaenkrat ne nameravamo odstopiti, želimo le doseči razumnejši projekt, da občanov ne bi bremenili z višjimi stroški. Še vedno podpiramo cenovno ugoden Cerod II!. Vendar če dogovora o racionalizaciji ne bomo dosegli, bomo prisiljeni področje ravnanja z odpadki rešiti sami. Naša edina skrb je in mora biti, da se cene odlaganja za naše občane ne bi bistveno povečale. Občina Krško bo temeljito razmislila, ali bo podpisala aneks številka 5 (dogovor o natančni razdelitvi stroškov med občinami), saj nimamo praktično nobenih informacij o projektu, še vedno pa vztrajamo na ekonomiki projekta Cerod II.

Projekt bi se hitreje odvijal, če bi se dogovarjali vsi družbeniki skupaj

Direktor Ceroda Alojz Turk v članku ocenjuje, da je eden bistvenih razlogov, zakaj je napredek projekta Cerod II že vrsto let tako počasen, sortirnica odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, s čimer se gotovo ne moremo strinjati.

V prizadevanjih, da bi projekt Cerod II pospešeno tekel naprej, smo se v letih 2010, 2011 in 2012 sestali z županom Mestne občine Novo mesto, ki je pooblaščena, da vodi investicijo Cerod II. Podali smo več predlogov, tudi to, da če ne bodo odobrena evropska sredstva (ta znašajo 18,9 milijona evrov), je potrebno poiskati druge možnosti financiranja, kot so okoljske takse, proračunski viri. Na ta način smo želeli pospešiti projekt. Potem pa je MO Novo mesto na sestanku v novembru 2011 predstavila analizo upravičenosti izgradnje Ceroda II in predlog nadaljevanja projekta Cerod II, po kateri naj bi bil projekt ekonomsko neupravičen, in predlagala pridobitev zasebnega partnerja po postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva. V tistem trenutku, ko ni bilo jasno, ali bodo sredstva zagotovljena in ali bo projekt sploh mogoče izpeljati in ali ima MO Novo mesto sploh namero zgraditi Cerod II v skladu z medobčinsko pogodbo, zakonodaja pa nam je ob tem nalagala roke na področju ravnanja z odpadki, smo bili prisiljeni razmišljati o lastni racionalni rešitvi ravnanja z odpadki.

V decembru 2011 je svet županov javnega podjetja Cerod sprejel sklep, s katerim je imenoval skupino za pregled tehnične in finančne upravičenosti, smiselnosti projekta Cerod II. Namen te skupine je bil še enkrat pregledati, če so izhodišča iz leta 2003, ki so bila osnova za pripravo projekta Cerod II in so bila upoštevana tudi pri vlogi za sredstva ministrstva za kmetijstvo in okolje, še vedno aktualna. Skupina je takrat predlagala, da se še enkrat preverijo možnosti obdelave odpadkov v dveh variantah, vendar javno podjetje Cerod ni sodelovalo in ni pripravilo potrebne dokumentacije za izvedbo analiz. Takrat je bilo izhodišče za projekt 60 tisoč ton komunalnih odpadkov iz prispevnega območja Ceroda. Vendar so te količine iz leta v leto padale in bile leta 2012 na ravni 38 tisoč ton.

Ob tem naj dodamo, da se je zatikalo tudi pri dopolnjevanju dokumentacije pri pripravi vloge za pridobivanje evropskih sredstev, saj so na MO Novo mesto za posamezne dopolnitve potrebovali tudi več kot leto dni. Za primerjavo - center za ravnanje z odpadki v Puconcih je pričel z aktivnostjo za izgradnjo centra isto leto kot Cerod in danes že poskusno obratuje eno leto, pri Cerodu pa se ni pričelo niti s projektiranjem.

Projekt bi se hitreje odvijal, če bi se dogovarjali vsi družbeniki skupaj in se osredotočili na ekonomiko izgradnje in na končno ceno za občane ter izhajali iz trenutnih količin proizvedenih odpadkov. Razlog, da projekt poteka počasi, ne more biti v sortirnici odpadkov v Krškem. Glede na to, da bi v finančni perspektivi morali projekt izpeljati do konca leta 2015, pa nam ostaja vedno manj časa za realizacijo projekta.