Čas branja
1 min.
Maja največ brezposelnih v Pomurju
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja, ko je prišlo do sproščanja ukrepov, uvedenih za zajezitev širjenja novega koronavirusa, znašala 9,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot aprila, je danes objavil Zavod RS za zaposlovanje. Februarja, pred izbruhom epidemije covida-19, je bila brezposelnost 7,9-odstotna.
Nataša Juhnov
Po podatkih zavoda je bila registrirana brezposelnost med moškimi maja 8,4-odstotna, med ženskami pa precej višja, 10,3-odstotna. Dolgotrajna brezposelnost, ki zajema tiste, ki so v evidenci brezposelnih neprekinjeno več kot eno leto, je bila 3,9-odstotna, zelo dolgotrajna brezposelnost, ki razkriva podatke o več kot dve leti neprekinjeno brezposelnih, pa 2,5-odstotna.
Geografsko je bila stopnja brezposelnosti maja najvišja v območni službi zavoda Murska Sobota (13,5 odstotka), 10 odstotkov pa je presegla še v območnih službah Maribor (11,7 odstotka), Celje (10,3 odstotka) in Sevnica (10,2 odstotka). Najnižjo stopnjo brezposelnosti so medtem beležili v območnih službah Nova Gorica (6,7 odstotka), Kranj (7,1 odstotka) in Novo mesto (7,6 odstotka).
Med regijami se je najslabše odrezala pomurska (13,5 odstotka), med občinami pa Rogaševci (21,7 odstotka).
Stopnja registrirane brezposelnosti je izračunana in prikazana glede na stalno prebivališče delovno aktivnih prebivalcev in registriranih brezposelnih.
Konec maja je bilo po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji nekaj več kot 883.900 delovno aktivnih ali približno 1600 manj kot v aprilu.
Junija se je stanje na trgu stabiliziralo
Registriranih brezposelnih je bilo medtem po podatkih zavoda 90.415 oseb, kar je dva odstotka več kot aprila in 25,6 odstotka več kot maja lani. Junija se je stanje na trgu dela stabiliziralo. Uradno je bilo brez dela 89.377 oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot maja in 26,3 odstotka več kot junija lani.
Država je sicer za zaščito trga dela ob epidemiji sprejela več ukrepov, med drugim subvencioniranje čakanja na delo, ki bo delodajalcem po četrtem protikoronskem zakonu na voljo vsaj do konca julija, in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga lahko podjetja izkoristijo do konca letošnjega leta.
Država je sicer za zaščito trga dela ob epidemiji sprejela več ukrepov, med drugim subvencioniranje čakanja na delo, ki bo delodajalcem po četrtem protikoronskem zakonu na voljo vsaj do konca julija, in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga lahko podjetja izkoristijo do konca letošnjega leta.
