Kako delodajalci in občine poskrbijo za vas v vročinskem valu?
Vročinski val je marsikoga ujel na delovnem mestu, kar pomeni, da ni veliko možnosti ohladitve v morju ali bazenu. Medtem ko nekatere občine za svoje občane postavljajo pršilnike po mestu, nas je zanimalo, kje so pršilniki v Celju. In delavci? Se kuhate v vročini na delovnem mestu ali vam delodajalec zagotovi ustrezne delovne pogoje? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje temperaturo zraka, ki mora ustrezati »biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu«. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature višje zaradi delovne opreme, ki je nujna v delovnem procesu. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, tudi če je to samo občasno, mora delodajalec zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Poudarek je na besedi mora. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)
V osrednji temi Novega tednika obširno o tem, v kateri občini na Celjskem so nameščeni pršilniki za občane in kje v Celju so pitniki. Hkrati pišemo o tem, kaj mora storiti delodajalec, če je vročina na delovnem mestu previsoka, in kaj lahko stori delavec, če »šefi« ne sprejmejo ustreznih ukrepov. V temi še o tem, kako je ob vročinskem valu poskrbljeno za bolnike v Splošni bolnišnici Celje in kako je tam urejena ustrezna temperatura v bolniških sobah.
Občina Lendava je pred dnevi objavila obvestilo, da bo za lajšanje tegob v vročinskem valu v jutranjih in večernih urah poskrbela za hlajenje asfaltnih površin z vodo, prav tako je na petih lokacijah namestila pitnike za vodo ter pršilnike. Zanimivim idejam Lendave bi lahko sledile druge občine. Občinam Celje, Laško in Velenje smo poslali vprašanja, ali morda razmišljajo o podobnih ukrepih.
V Celju je nekaj pitnikov že na voljo. »Pitniki so v Stanetovi ulici nasproti Metropola, v Gubčevi ulici, na mestni tržnici, na Glavnem trgu in v mestnem parku. Pripravljamo tudi načrt za eksperimentalno ureditev Prešernove ulice, kjer bo več poudarka na prepustnem tlakovanju, zelenju in vodnih elementih,« so nam odgovorili iz občine. Pri tem ne omenjajo, ali razmišljajo o pršilnikih. Odgovor so preusmerili na pomen dreves: »Negativne učinke poletnega pregrevanja je najprimerneje blažiti v senci pod krošnjami dreves, saj drevesa vplivajo na zniževanje temperature zraka in tal ter višajo stopnjo zračne vlage. Veliko pozornosti namenjamo strokovnemu vzdrževanju dreves in sajenju novih dreves na lokacijah, kjer je pokritost javnih površin z drevesnimi krošnjami manjša. Glede na bližino mestnega gozda, ki je v veliki meri v javni lasti, verjamemo, da je pred vročino nekaj toplotne razbremenitve mogoče poiskati tudi tam.«
Kar nekaj jeze občanov je bilo v zadnjih letih, ker je občina iz različnih razlogov, pogosto zaradi poškodb, gradnje ali dotrajanosti, odstranila nekaj dreves v mestu. »Projekt Zelena cona, ki ga pripravljamo, se osredotoča na ureditev večje zelene površine v Medlogu na območju nekdanje vrtnarije, tako da bo v prihodnosti občanom na voljo še en večji zeleni park, urejen po principih sonaravnega načrtovanja. Tu je tudi projekt za ureditev Golovca, ki bo nadgradil in izboljšal infrastrukturo, ter projektna naloga za območje Sončnega parka, kjer bo naslovljeno odvajanje in zadrževanje meteorne vode ob zagotavljanju rekreacijske površine za občane. Poleg tega smo v procesu prenove in gradnje obstoječih in novih otroških igrišč, kjer prav tako uvajamo prepustne naravne tlake, vodne elemente in zasaditve, ki omogočajo kakovostno preživljanje poletnih popoldnevov. Pri ureditvah in urbanističnih zasnovah upoštevamo načela trajnostnega in sonaravnega načrtovanja,« še pravijo v občini.
Nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika.
