Arhiv Lokalno.si

Slovenija v zadnjih letih razvija različne praktične rešitve, ki prispevajo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k prilagajanju na podnebne spremembe. Z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja si želimo prispevati h gospodarski rasti in večjemu zaposlovanju na tem področju. Do sedaj razvite prakse so sicer uspešne in mnoge med njimi tudi mednarodno priznane, vendar pa še niso dovolj poznane in razširjene.

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse promovira dobre prakse, spodbuja spremembe in posreduje znanja. Na podlagi uspešnih zgodb se lahko prepričamo, da je prehod v nizkoogljično družbo možen in da je tudi vsestransko koristen.

V letih 2011-12 je Umanotera v okviru projekta izbrala 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks in jih predstavila javnosti. Oblikovana so bila tudi priporočila za nadaljnjo širjenje in uporabo dobrih praks.

Projekt se nadaljuje tudi v letu 2013, izvaja ga Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Projektna skupina v sestavi mag. Vida Ogorelec (vodja projekta), mag. Tanja Cegnar, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved in dr. Aljaž Plevnik je od decembra 2012 do februarja evidentirala 72 predlogov dobrih praks v Sloveniji in na območju Evropske unije. Končni izbor 20 dobrih praks (15 slovenskih in 5 tujih) je bil narejen na podlagi vnaprej pripravljenih meril.

Med predlogi je bila tudi rastlinska čistilna naprava ob upravni stavbi Kozjanskega parka in bila tudi uvrščena v končni izbor 20 dobrih praks v okviru prednostnega področja trajnostni razvoj podeželja.

Prva javna predstavitev vseh 20 izbranih dobrih praks je bila v torek, 5. marca 2013, v City Hotelu v Ljubljani.

Poleg rastlinske čistilne naprave so bile glede na sedem različnih področij, izbrane še naslednje dobre prakse:

1. Energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb – krajše Trajnostna energetika: izbranih je bilo 6 dobrih praks (Model energetskega svetovanja v gospodinjstvih, Gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter prodaja materialov za ekološko gradnjo, Energetska sanacija javne stavbe Bolnišnica Sežana, Energetska prenova naselja Planina Kranj, V Sloveniji gradimo vetrnice, Celovit energetski koncept lokalne skupnosti naselja Planina Kranj).

2. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi – krajše Gozd in les: izbrani sta bili 2 dobri praksi (Leseni energetsko pasivni vrtec Preddvor, Proizvodno predelovalni obrati lesa na avstrijskem Štajerskem).

3. Ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano: izbrani sta bili 2 dobri praksi (Ekološka kmetija Černelič, Ekološka kmetija Kastelic).

4. Trajnostni razvoj podeželja: izbrani sta bili 2 dobri praksi (Rastlinska čistilna naprava v Kozjanskem parku, Eko-socialna kmetija Korenika).

5. Trajnostna mobilnost: izbrane so bile 3 dobre prakse (Uporaba službenih koles in motorjev ljubljanskih redarjev, Prometna strategije občine Ljutomer, Inovativne prakse trajnostne mobilnosti v Gradcu).

6. Trajnostna proizvodnja in potrošnja: izbrane so bile 3 dobre prakse (Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Nacionalni program industrijske simbioze (NISP), Velike Britanije, Zadruga Jarina)

7. Prilagajanje na podnebne spremembe: izbrani sta bili 2 dobri praksi (Izgradnja protipoplavnega nasipa, Projekt in publikacija Urbano prilagajanje na podnebne spremembe EEA).

Vse izbrane dobre prakse lahko spoznate na spletni strani www.slovenija-co2.si.

V času od marca do septembra bodo potekale javne predstavitve posameznih dobrih praks z vodenimi ogledi na kraju izvajanja dobre prakse, s samostojnimi konferenčnimi in seminarskimi predstavitvami, s predstavitvami posameznih dobrih praks na primernih dogodkih, preko spletnih strani ipd.

Od septembra do novembra se bodo oblikovala priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.

Arhiv Lokalno.si