Arhiv Štajerskega Tednika

Prijetne temperature v aprilu so pospešile spomladansko setev in saditev. »Koruze so bile v večini posejane v prvi dekadi aprila, prav tako zgodnji in pozni krompir, v drugi dekadi pa so bile posejane buče in vrtnine tako na zavarovanih površinah kot tudi na prostem. Zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila so rastline pospešile rast in so bile zato še toliko bolj občutljive na zelo nizke temperature,« je pojasnil vodja javne službe kmetijskega svetovanja KGZS – Zavoda Ptuj Peter Pribožič.

Največjo škodo so utrpeli sadovnjaki in vinogradi. »Sadovnjaki so na nekaterih parcelah povsem uničeni, kajti praviloma ležijo na nižjih območjih, v vinogradništvu pa bo pridelek zagotovo manjši za 40 %. Pozeba je tako dodaten udarec za kmete, ki se že soočajo s sramotno nizkimi cenami pridelkov in izdelkov, tako da bo letošnje leto za podravskega kmeta res zelo težko,« je opozoril Rebernišek.

Največja škoda v sadovnjakih in vinogradih
Na ptujskem zavodu so ocenili, da je škoda na jablanah in hruškah okrog 80 %. »Dejanska škoda bo vidna v nekaj dneh, saj bodo plodovi odpadli. Prizadeti so koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice …), ki so zaključili cvetenje in so bili plodovi v fazi največje občutljivosti na mraz. Pozeba je močno prizadela tudi orehe ter zasaditve jagodičevja in aktinidije. Dodatna škoda je nastala zaradi lomljenja vej in poganjkov. V vinogradih je škodo trenutno še težko oceniti, vendar je bila po prvih pregledih že na dan pozebe okrog 60 %, dodatno pa je sneženje polomilo mlade poganjke,« je povedal Pribožič. Prizadeti so tako vinogradi v Halozah in Slovenskih goricah kot tudi domača trta na Ptujskem in Dravskem polju.

Pozeba prizadela tudi poljedelce

Vodja javne svetovalne službe je poudaril, da so bili posevki koruze zaradi zgodnje setve že v fazi dveh listov. »Ocenjujemo, da je pri teh posevkih prišlo do pozebe in jih bo treba obnoviti. Po naši oceni je bilo v prvi dekadi aprila posejane že 80 % koruze in ti posevki so najbolj prizadeti. Treba pa je še počakati na dodatne analize. Posevki buč, ki so že vznikli, so pozebli in so 100 % uničeni. Ocenjujemo, da je bilo posejanih vsaj 40 % buč. Posevki zgodnjega in poznega krompirja so že vznikli in jih je mraz ožgal. Krompir se sicer obraste, vendar bo pridelek manjši, ker je rastlina doživela ožig in šok zaradi nizke temperature.« Škoda je nastala tudi na posevkih ječmena in oljne ogrščice, ki je bila že v zaključni fazi cvetenja, temperaturni šok pa je prizadel tudi zelenjadnice. Škoda tudi v gozdovih

Sneg, ki je padel v Sloveniji, je prizadel predvsem listavce do nadmorske višine 700 m. V osrednji in severni Sloveniji, kjer je padlo več snega tudi v nižinah, so poškodbe na drevju tudi v nižinah, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu med 500 in 700 m. Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in ob prometnicah. Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest. Finančna škoda še ni ovrednotena, so sporočili s KGZS.

Kaj storiti za zmanjšanje posledic

Ko bo sneg skopnel, bo treba pregledati posevke prizadetih poljščin in se odločiti, katere njive čim prej preorati in na novo posejati (buče, koruza, vrtnine na prostem …).

»Poškodovane posevke, ki bodo v nevarnosti zaradi napada bolezni, bo treba zaščititi in po potrebi dognojiti. Prav tako bo mogoče oceniti škodo na sadnem drevju in vinski trti šele v tem tednu in na osnovi ugotovljene poškodovanosti svetovati ukrepe. Priporočamo oceno škode v okviru občinskih komisij, da bodo lahko prizadeti kmetje uveljavljali olajšave in upravičevali zmanjšan obseg pridelave v zvezi z ukrepi kmetijske politike (višja sila),« svetujejo na KGZS. Rebernišek pa je še dodal: »Sedaj pride v poštev gnojenje z aminokislinami in algami, drugega praktično ne moremo narediti, saj bi vsak bolj drastičen poseg stanje še poslabšal.«

Zupančič predlaga zakasnitev izvajanje zakona o KD

Kmetje se pozebi in snegu ne bi mogli izogniti, vendar pa so imeli možnost zavarovanja posevkov pred spomladansko pozebo. »Takšne pozebe zabeležimo na 20 ali 30 let, zato se kmetje za zavarovanje pridelkov ne odločajo, poleg tega so premije precej visoke. Kmetijski zavodi Maribor, Murska Sobota in Ptuj bomo podali na ministrstvo pobudo, da se spremeni člen zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki pravi, da sredstev ni mogoče pridobiti za odpravo posledic v kmetijstvu, če je bila za odpravo posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki zavarovalne premije.«

Od leta 2006 se v Sloveniji izvaja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja. S tem država spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami naravnih nesreč. Vendar se kmetje za to praviloma ne odločajo. Kot so pojasnili na KGZS, sta razloga, da posevki niso zavarovani, slabo finančno stanje kmetij in slabši pogoji za sofinanciranje zavarovalnih premij. »Zaradi tega je ogrožena ekonomska varnost pridelave in s tem socialna varnost kmetij. Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od narave in naravne nesreče, kot sta sedanji sneg in zmrzal po zgodnji pomladi, prinesejo še večjo škodo kot po navadi. Vladi tako predlagamo, da zaradi te naravne nesreče in na splošno slabega položaja slovenskega kmetijstva podaljša prehodno obdobje uveljavitve zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka vsaj za eno leto. Ob vseh teh dejstvih je namreč očitno, da letošnje leto ni primerno za nove obdavčitve kmetov,« je predlagal predsednik KGZS Cvetko Zupančič.

Kaj bo storilo kmetijsko ministrstvo

Na podlagi uradne cene škode, ki trenutno še ni znana, bo kmetijsko ministrstvo pristopilo k izvedbi ukrepov za blažitev škode v kmetijstvu, ki jo je povzročila pozeba. In kako namerava pomagati? »Ukrepa znižanja najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se lahko izvajata samo na podlagi podatkov o oceni škode. Ministrstvo pa lahko sprejme tudi druge ukrepe s svojega področja, npr. predčasno izplačilo subvencij, priprava ustreznih javnih razpisov (oškodovani kmetijski pridelovalci dobijo dodatne točke) …«

Škoda po območjih Slovenije:

Evrosad, Vinska klet P&F Jeruzalem, Simon Toplak, trsničarstvo Toplak, ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku