Kohezijska sredstva: S projektom Gorička krajina izboljšali življenjsko okolje za živali in ljudi
Z aktivnostmi in ukrepi, izvedenimi v štiri leta in pol trajajočem projektu Gorička krajina, niso vplivali le na stanje ohranjenosti nekaterih habitatnih tipov in živalskih vrst, temveč so bistveno prispevali tudi k izboljšanju podobe celotne goričke pokrajine, kar prinaša neposredno korist Goričancem in obiskovalcem

Med vrstno najbogatejša in krajinsko najpestrejša območja v Sloveniji in Evropi spada Goričko, katerega podoba se je zaradi intenzivnega kmetovanja na eni strani ter opuščanja rabe in zaraščanja na drugi sčasoma zelo spremenila. Izginili so različni tipi travnikov, skrčil se je obseg mejic in visokodebelnih sadovnjakov, s tem so se zmanjšale populacije posameznih živalskih vrst. Da bi izboljšali stanje treh travniških habitatnih tipov in desetih živalskih vrst Nature 2000 za območje Goričkega, je Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko kot vodilni partner z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije – zavodom Murska Sobota izvajal projekt Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem oziroma krajše Gorička krajina. Prvotno je bil projekt, ki je bil sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna, načrtovan od decembra 2017 do decembra 2021, nakar jim ga je uspelo podaljšati do marca 2022, da so izvedli dodatne aktivnosti in zaključili načrtovane, je povedal Gregor Domanjko, vodja projekta iz JZ KP Goričko.

Vrednost projekta je bila 1.785.353 evrov, od tega je bilo 1.424.922 evrov evropskih kohezijskih sredstev. »Brez teh sredstev ter brez delavnih in zagnanih zaposlenih, ki so sodelovali pri projektu, ne bi bilo možno izvesti aktivnosti,« poudari Domanjko.
Odkupili 56 hektarjev travnikov
Glavni cilj projekta je bil s predvidenimi varstvenimi ukrepi na terenu ohraniti ali izboljšati življenjsko okolje in stanje za dve vrsti ptic, to sta veliki skovik in hribski škrjanec, za tri vrste metuljev, to so strašničin in temni mravljiščar ter travniški postavnež, za dve vrsti hroščev, to sta puščavnik in škrlatni kukuj, za tri vrste netopirjev, to so navadni netopir, dolgokrili netopir in mali podkovnjak, ter stanje treh travniških habitatnih tipov, to so polnaravna suha travišča na karbonatnih tleh, travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih in glineno-muljastih tleh ter nižinsko ekstenzivno gojeni travniki.

V okviru projekta so obnovili 106 hektarjev opuščenih travnikov, zasadili tri kilometre drevesno-grmovnih pasov oziroma mejic ter 1600 jablan tradicionalnih sort, s čimer se je na novo vzpostavilo 27 hektarjev travniških visokodebelnih sadovnjakov. Odstranili so belo omelo na 950 jablanah, sklenili pogodbe o varstvu habitatnih dreves za 50 sadnih dreves z dupli, za 40 glavatih vrb in 120 dreves v gozdovih, ki so jih lastniki obročkali. Sklenili so tudi pogodbe o varstvu travnikov za namene ohranjanja velikega skovika, hribskega škrjanca in metulje mravljiščarje na 80 hektarjih ter pogodbe o dolgoročnem varstvu mejic v dolžini 2100 metrov s 25 lastniki.

Postavili so 400 lovskih prež, zasadili 40 posamičnih dreves in odstranili belo omelo na 30 lipovcih, prav tako so ob trinajstih cerkvah in kapelah zamenjali neprimerne svetilke oziroma žaromete, tako da zdaj osvetljujejo samo objekt in ne svetijo v nebo, svetijo z manjšo močjo in s tem porabljajo do desetkrat manj električne energije. Nova svetila so postavili ob cerkvah pri Gradu, v Bodoncih, Gornjih Petrovcih, Križevcih, Markovcih, Dolencih, Domanjševcih, Kuzmi, Svetem Juriju, na Hodošu in Kobilju. »V imenu države je bilo skupno odkupljenih 56 hektarjev travnikov, pogodbe o varstvu in pogodbe o skrbništvu pa smo sklenili z več kot 600 lastniki zemljišč, zainteresiranimi kmeti za košnjo travnikov in upravljavci cerkva. Za izvedbo naravovarstvenih ukrepov in za odkupe zapuščenih oziroma zaraščenih zemljišč je bilo domačinom izplačanih več kot 400 tisoč evrov,« pove sogovornik.

Tri tematske poti
Izvajalci projekta so na spletni strani vodilnega partnerja zainteresirano javnost redno obveščali o izvedbi aktivnosti in ukrepih, tako so objavili več kot 80 projektnih novic. V glasilih goričkih občin so objavili več kot 30 člankov, pripravili so tudi 8 javnih predstavitev projekta, za osnovne šole 24 naravoslovnih dnevov in 8 ornitoloških izletov. Za namen nadaljnjega ozaveščanja obiskovalcev in domačinov so vzpostavili tri nove tematske poti ter uredili interpretacijsko sobo za netopirje v stari osnovni šoli v Kančevcih. Z na novo vzpostavljenimi tematskimi potmi se je povečala ponudba za domačine in tudi za obiskovalce Goričkega, ki si želijo ogledati naravovarstveno najpomembnejša območja v Krajinskem parku Goričko.

Tematske poti v Nuskovi, Budincih in Motvarjevcih je snoval JZ KP Goričko, vsaka pa ima svojo rdečo nit. Tematska krožna pot čuka in hrošča puščavnika v Nuskovi je dolga približno pet kilometrov. Začne se pri slatinskem vrelcu, razdeljena pa je na dve tako imenovani zanki. Na prvi obiskovalci spoznavajo značilnosti velikega skovika oziroma čuka, na drugi pa hrošča puščavnika, ki je glavna značilnost Ledavske doline. Krožna pot cvetočih travnikov v Budincih poteka po Bejčinem in Kokotinem bregu ter je dolga štiri kilometre, njen začetek je pri maloobmejnem prehodu v Budincih. Tematska pot v Motvarjevcih je v eno smer dolga približno 750 metrov in je posvečena metuljem. Njen začetek je na označenem javnem parkirišču v središču Motvarjevec. Posebna pa je zato, ker je prilagojena osebam z motnjami vida. Vse tri so opremljene z informativnimi tablami z opisom poti ter živalskih in rastlinskih vrst, ki jim je pot posvečena, na vseh so postavljena tudi lesena kukala za opazovanje ptic in metuljev. Vse poti potekajo na površinah, ki jih je JZ KP Goričko odkupil, in po javnih poteh.

Uspešnost ukrepov
Kot je povedal vodja projekta, so edini v Sloveniji za večino habitatnih tipov in vrst, ki jim je bila Gorička krajina namenjena, naročili popise pred izvedbo ukrepov in po njej. Popisi so pokazali, da je bilo ob začetku izvedbe košnje in obnove samo 21 odstotkov travnikov v ugodnem stanju ohranjenosti, ob koncu projekta pa 86 odstotkov.
Število teritorijev hribskega škrjanca se je s prvotnih 40 parov v letu 2018 povečalo na 70 parov v letu 2021, populacija velikega skovika pa se je z ocenjenih 50 parov v letu 2015 povečala na okoli 80 parov v letu 2021. Stanje populacij strašničinega in temnega mravljiščarja so strokovnjaki ocenjevali po izvedenih ukrepih košnje. Na 30 hektarjih travnikov, zajetih v pogodbeno varstvo, so popisali habitat in ocenili relativno število teh dveh vrst metuljev. Na podlagi pridobljenih podatkov so lahko ugotovili, da je bilo celokupno upravljanje površin primerno za obe vrsti. Pregledanih je bilo tudi 29 hektarjev, na katerih so bili izvedeni ukrepi košnje in obnove, skupno je bilo tako na vseh površinah v letu 2021 skoraj sedemkrat več strašničinih mravljiščarjev kot leta 2018, temnih mravljiščarjev pa skoraj dvakrat več. Odkrili so tudi dve novi porodniški skupini navadnega netopirja, hkrati so imeli leta 2021 prve podatke o mladičih navadnega netopirja v cerkvi v Dolencih po letu 2003. »Poročilo potrjuje, da so bili ukrepi uspešni,« poudari Domanjko.

S košnjo in obnovo travnikov so bistveno vplivali na zunanjo podobo goričke krajine, saj se je zmanjšal delež opuščenih in zaraščenih travnikov, košnja pa je prispevala k zatiranju in omejevanju širjenja tujerodne invazivne rastlinske vrste zlate rozge. Z obnovo več kot 100 hektarjev zaraščenih travnikov, ohranjanjem mejic in vzpostavitvijo novih se je povečal delež življenjskih prostorov divjih opraševalcev, ki so ključni opraševalci kulturnih rastlin. Bistveno se je povečal delež travniških visokodebelnih sadovnjakov, ki bodo v funkciji čez deset let in več, z odstranjevanjem bele omele pa se je tudi jablanam povečala življenjska doba, je še dejal Gregor Domanjko.

Naročnik oglasa: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se