Hude porodne težave javnega podjetja Prleška komunala
Prihaja tudi do zmešnjav pri prejemnikih računov, ki ponekod niso dejanski nosilci posameznih odjemnih mest.
Lani ustanovljeno javno podjetje Prleška komunala je 8. novembra prevzelo izvajanje oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda za občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, ki so bile do tedaj del propadlega vodovodnega sistema C. Občine ustanoviteljice javnega podjetja z direktorjem Borisom Filipičem na čelu so takrat zatrjevale, da bo prehod na novega izvajalca javne službe brezhiben. Zgodilo se je ravno nasprotno.
Kmalu po novem letu so prebivalci omenjenih štirih občin začeli dobivati prve račune od Prleške komunale. Na njih so bile obračunane storitve za november in rok plačila, ki je že zapadel. Fiasko z računi, ki so bili pravzaprav plačilni nalogi z enotnim pavšalom, brez specifikacije in le s priloženim krajšim obvestilom, je povzročil precej hude krvi med prebivalci osrčja Prlekije. Nekaj dni po prejetju prvega »nepopolnega« računa pa so v poštne nabiralnike dobili novo pošiljko Prleške komunale. Tokrat je bila specifikacija računa priložena. Še vedno pa, kot opozarjajo prejemniki, pavšalni znesek 22,08 evra ni jasno obrazložen, okoljska dajatev ni obračunana ustrezno, storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa sploh ni obračunana. Ne le to. Prihaja tudi do zmešnjav pri prejemnikih računov, ki ponekod niso dejanski nosilci posameznih odjemnih mest.
Podatke bodo vseeno odkupili
Dogajanje, ki je povzročilo kup nepotrebnih stroškov, če upoštevamo, da pisemska pošiljka stane od 1,2 evra navzgor, je bilo po svoje pričakovano, saj se je o tem govorilo že na decembrski seji ljutomerskega občinskega sveta. Boris Filipič, direktor Prleške komunale, pa tudi nekdanji podžupan, je namreč svetnikom potarnal, da ima težave s prenosi podatkov o odjemnih mestih z Javnega podjetja (JP) Prlekija, ki so ga občine spravile v stečaj. Kot je pojasnjeval Filipič, bi te podatke Prleška komunala morala dobiti samodejno, a da jim je ponagajal stečajni upravitelj JP Prlekija, zato čakajo na sklep sodišča, vmes pa ročno popisujejo priključke. »Do roka ne bomo zmogli popisati vsega, saj bi te položnice morale že biti pri vas. Kolikor smo lahko popisali in uredili, bo po dejanskem stanju, kolikor pa ne, bodo izdane pavšalne položnice,« je napovedal direktor in izrazil pričakovanje, da jim bo JP Prlekija potrebne podatke vendarle primorana posredovati. Stečajni upravitelj Borut Soklič nam je pojasnil, da je občine že pred meseci opozarjal, naj se ustrezno pripravijo, uredijo baze podatkov, si priskrbijo računovodstvo in vse potrebno za nemoteno izvajanje javne službe. Kar se tiče samodejnega in neodplačnega posredovanja osebnih podatkov pravnemu subjektu, ki ni univerzalni naslednik podjetja v stečaju, pa se je obrnil na informacijskega pooblaščenca in pridobil še drugo ločeno pravno mnenje, kar ga je odvrnilo od te namere. »Da bi lastno kožo izpostavil morebitnemu prekršku zaradi malomarnosti nekaj posameznikov, to pa ne,« je jasen Soklič. Razlog za kaos z nepopolnimi in napačno naslovljenimi računi se torej skriva v nepripravljenosti Prleške komunale za administrativno in upravno izvajanje javne službe oziroma v tem, da občine ustanoviteljice niso želele odkupiti podatkov od JP Prlekija. In kakšna je cena? Pol evra za posamezno odjemno mesto. Občini Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, ki sta se po uničenju JP Prlekija pridružili radgonskemu komunalnemu podjetju, sta to storili. Vsaka je za odjemna mesta na svojem območju plačala dobrih 700 oziroma 600 evrov. Ustanoviteljice Prleške komunale bi torej nakup podatkov, ki bi omogočil ustrezno izdajo računov, stal manj, kot jih bo dvakratno pošiljanje računov. Še največja ironija pa je to, da so bile na koncu primorane v odkup podatkov od JP Prlekija, kar nam je potrdil stečajni upravitelj.
(In)solventnost Prleške komunale
Prleški komunali namreč gori pod nogami. Ta hip je podjetje le s težavo solventno, ker s trinajstimi zaposlenimi in vsemi drugimi poslovnimi stroški nima prav nobenih pogojev za dosego pozitivnega finančnega toka. Obupen poskus ustvarjanja prihodkov z neustreznimi računi je sicer prinesel nekaj denarja na transakcijski račun javnega podjetja, a na drugi strani prav gotovo tudi večje število zavrnitev, pritožb in reklamacij. Obeti niso dobri. Povrhu je zelo vprašljiva sposobnost javnega podjetja, da računovodsko obdela toliko terjatev. Kako sploh lahko podjetje, ki je bilo ustanovljeno lanskega julija, posluje brez prihodkov? Zadolževanje bi lahko bil odgovor na to vprašanje. A po drugi strani podjetje brez premoženja ne more biti kreditno sposobno, razen s pomočjo poroštva lastnikov. Pri javnih subjektih, kjer sta v igri javni interes in javni denar, gre za še posebej občutljivo področje. Za pojasnila celotnega dogajanja smo se obrnili na Prleško komunalo in direktorja Borisa Filipiča, a jih do oddaje prispevka v tisk nismo prejeli. Je pa ljutomerska županja Olga Karba na decembrski seji občinskega sveta poudarila, da bosta strpnost in razumevanje ključna dejavnika, da bo Prleška komunala lahko nemoteno izvajala svojo dejavnost.
