Izhodiščne cene pridelovalcev so bile 145 evrov za razred C oziroma krmno pšenico, 165 evrov za razred B 2, 175 za B 1 in 185 evrov za tono najboljše pšenice. Mlinarji pa so vztrajali pri izhodiščnih cenah od 110 do 120 evrov za najslabšo, od 120 do 130, od 135 do 150 in od 155 do 165 evrov za kakovost A. Znotraj teh cen bodo tako mlinarji plačevali pšenico pridelovalcem.

"Razočarani smo, ker so bili tako ponižani, menimo, da bi partnerji v verigi morali upoštevati drug drugega, to je enostransko, kmet ne more biti vedno žrtev v verigi, pokritih je le od 65 do 75 odstotkov vlaganj, za nas je to sramotno," je po srečanju povedal Franc Küčan, predsednik komisije za prodajo slovenske pšenice.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Sloveniji in koordinatorica pogajanj v žitni verigi Tatjana Zagorc očitke zavrača, češ da si bila pričakovanja kmetov velika, zlasti če upoštevamo razmere na trgu, in to ne samo trenutne, borzne, pač pa tudi dogajanje v naši okolici in delo konkurence, ki se je bistveno okrepila in prihaja na trg z bistveno nižjimi cenami moke že dobro leto, še večje količine moke pa lahko pričakujemo.

Zagorčeva je opozorila tudi na drugi vidik, pogodbe, s katerimi so bili mlinarji vezani na odkupovalce, saj so bile te količine zmanjšane ali pogodbe celo odpovedane, ker mlinarji v prvih mesecih moke niso prodajali po načrtih, ker so silosi polni, pa so se tudi bali nakupovati poceni pšenico, ki je bila na trgu, in se tem odpovedali boljši konkurenčnosti svojih izdelkov na trgu.

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Na Socialni kmetiji Korenika gre ekološko kmetijstvo z roko v roki s socialnim podjetništvom

"Dejstvo je, da ne moreš konkurirati s ceno, kot jo želijo kmetje, kakor koli gledamo na žitno verigo, ki je dosegala uspehe, izboljšala se je produktivnost na hektar, tudi kakovost, količine odkupa so se povečevale, to je vidik, ki ga moramo ceniti, v nasprotnem, če bi bili prepuščeni nemilosti globalnega trga, bi bili kmetje še v težjem položaju," poudarja Zagorčeva.

Medtem ko ta pravi, da žitna veriga obstaja v vsakem primeru, ne glede na to, kako se razumejo udeleženci, pa je Küčan prepričan, da ne daje rezultatov in da je sodelovanje partnerjev umrlo že pred leti. Čeprav je, tako Küčan, kmetijski minister Dejan Židan kot arbiter decembra zahteval, da se znova sestanejo in poiščejo izhodišče in so 25. januarja zapisali sedem točk, ki jih je treba popraviti za dobro izhodišče, ni bil osvojen noben predlog, da ne bi ogrozili pridelave pšenice večje kakovosti.

Küčan tudi opozarja, da stane kruh na Hrvaškem od od 90 centov do 1,5 evra, slovenski pa je precej dražji, saj so ceno zanj nastavili leta 2011, ko je tona pšenice stala 225 evrov, od takrat pa cena ni padla.

"Žalostno je, da v Sloveniji na veliko reklamiramo "pridelano v Sloveniji", vendar pa za ta "slovenski" pridelek poskušamo prodati marsikaj drugega in da skupaj ne moremo unovčiti te blagovne znamke, ki jo želi kupec in pač mora imeti višjo ceno," je še povedal Küčan.

Zagorčeva pa je na vprašanje, koliko se bo pocenil kruh, odgovorila, da je to vprašanje za trgovce.

Sta