Marjan Grah

O kakovosti zraka smo v Novem mestu resneje začeli govoriti pred kakimi petimi leti. Do takrat smo vsi živeli v svetem prepričanju, da imamo v »Podgurju« v primerjavi z Ljubljano in večino drugih slovenskih mest čist zrak. A podatki, ki jih v Novem mestu merijo od leta 2010, so pokazali drugačno sliko.

Meritve so pokazale predvsem na obremenjenost zraka z drobnimi delci, manjšimi od desetih mikronov (PM10). Ti imajo to neprijetno lastnost, da jih zgornja dihala ne zadržijo, ampak potujejo v bronhije, še manjši delci, manjši od 2,5 mikrona (PM2,5), pa pridejo naravnost v pljučne mehurčke. Novejše študije celo kažejo, da lahko delci velikosti do 0,1 mikrona preidejo tudi neposredno v kri in povzročajo zdravstvene težave tudi v drugih organih telesa. Zelo droben prah je tako dejavnik pri srčno-žilnih boleznih, pušča negativne posledice v možganih, vpliva na parkinsonovo in alzheimerjevo bolezen itd.

V Sloveniji najvišja dopustna dnevna koncentracija delcev PM10 znaša 50 mikrogramov na kubični meter in ne sme biti presežena več kot 35-krat v letu. To omejitev je lani prekoračilo sedem slovenskih mest, tudi Novo mesto, poleg njega pa še Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Trbovlje in Zagorje.

MOČAN VPLIV VREMENA

Leta 2010 je bila mejna dnevna koncentracija v Novem mestu presežena 60-krat, leto kasneje skoraj 70-krat. V naslednjih letih je naprava, ki jo je državna agencija za okolje (Arso) namestila na Žibertovem hribu, zaznala upad števila dnevnih preseganj mejne koncentracije, leta 2014 je to padlo celo pod dopustno mejo, nato pa je številka spet začela rasti. Lani in predlani je bila mejna koncentracija PM10 v Novem mestu presežena 40- oz. 41-krat, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 31-krat. Ker je za nami le polovica zimskih mesecev, lahko v letu 2017 pričakujemo vnovično krepko prekoračitev dovoljenih vrednosti.

Kot pojasnjuje vodja urada za gospodarske javne službe na MO Novo mesto Jože Kobe, nihanja števila dnevnih prekoračitev mejnih vrednost ne gre pripisati le večji ali manjši količini izpustov takih delcev v zrak, ampak predvsem meteorološkim vplivom. Na Arsu denimo poudarjajo, da so višje koncentracije delcev povezane z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko prihaja do nastanka izrazitih temperaturnih inverzij. Po drugi strani so daljša padavinska obdobja, prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi nivoji delcev.

KURJENJE POŽENE VREDNOSTI NAVZGOR

Analiza, ki jo je v Novem mestu izvedel Arso, je pokazala tri glavne vire onesnaženja z delci PM10. Prvi so t. i. sekundarni anorganski delci, ki v osnovi niso posledica človekove dejavnosti. Gre za zemeljski prah, ki ga dviguje veter, sol, ki s pršenjem vode prihaja iz morja, itd. Drugi je promet, ki v zrak dviguje drobne delce s cestišča, tretji pa izgorevanje lesne biomase. V obdobju celega leta vsak od teh virov prispeva približno enak, tretjinski delež onesnaženja, pozimi pa se stvari postavijo na glavo. Na Arsu ocenjujejo, da v zimskem času kurjenje biomase v Novem mestu k onesnaženju prispeva kar 42 odst. vseh delcev PM10. V dneh, ko je mejna koncentracija presežena, pa celo 51 odst.!

»Težave s preseganjem imamo skoraj brez izjeme le v zimskih mesecih. Seveda, izpusti iz različnih virov se seštevajo, a očitno je, da je glavni generator onesnaženja kurjenje, pogosto v slabih kuriščih in z ne dovolj suhimi drvmi,« pravi Kobe. Katastra kurišč pri nas sicer nimamo, čeprav ga je država ob spremembah, s katerimi je dimnikarstvo pred dobrim desetletjem postalo državna gospodarska javna služba, napovedovala.

UKREPI ZA ZDAJ LE PAPIRNATI TIGRI

Na pritisk Evropske unije je slovenska vlada leta 2013 skupaj z občinami, v katerih so ugotovili pretirano onesnaženje s PM10, sprejela odloke o kakovosti zraka in programe ukrepov za njegovo izboljšanje. Novomeški program ukrepov izpred štirih let je bil »težak« kar 27 milijonov evrov, a kot ugotavlja Kobe, od tega ni bilo realiziranega skoraj nič, saj država ni zagotovila potrebnih virov.

Odlok je bil v veljavi do konca lanskega leta, zdaj pa je že pripravljen nov, za obdobje do konca leta 2019. Novomeški občinski svet ga je potrdil pred dvema tednoma, za pričakovati je, da ga bo v kratkem tudi vlada.

Tokratni program ukrepov je nekoliko manj ambiciozen, a po oceni Kobeta tudi bolj realen. »Skupaj je vreden dobrih 12 milijonov evrov. Kar se tiče občinskega deleža, ki znaša dobre tri milijone, smo med ukrepe vnašali le tiste programe, ki imajo že zdaj osnovo v naših proračunih in načrtu razvojnih programov. Upam, da so tako ravnali tudi državni pripravljavci ukrepov.«

DO SUBVENCIJ UPRAVIČENI VSI

Marjan Grah

Poleg treh občinskih milijonov naj bi v novomeški občini za izboljšanje kakovosti zraka v treh letih porabili še sedem milijonov, ki bi jih zagotovila država, dva milijona pa je zunanjih virov. Program ukrepov se v pretežni meri nanaša na dve področji. Prvi je učinkovita raba energije, drugi pa je promet.

Poleg običajnih programov Eko sklada, v katerem so na voljo subvencije investicij v toplotno izolacijo in zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, program ukrepov za Novo meso predvideva dodatnih 180 tisočakov subvencij za priključevanje na plinsko omrežje in slabega pol milijona dodatnih spodbud za zamenjavo obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi. Denar za to naj bi zagotovila država. Kot pojasnjuje Kobe, dodelitve subvencije v odloku tokrat niso omejevali z razpoložljivostjo plinskega omrežja ali tipa ogrevalne naprave. »Zapisali smo le, da se subvencionira naprave z najmanjšim vplivom na okolje.«

V ta sklop ukrepov sodi tudi energetska prenova stavb v občinski lasti, ki se ga občina loteva v navezi z zasebnim partnerjem. Na seznamu za obnovo je kakih 20 stavb, večinoma pa gre za zamenjavo kurilnih naprav. Po milijon evrov bi v ta 4-milijonski projekt vložili občina in država, dva milijona pa zasebni partner.

KAR NEKAJ KOLESARSKIH STEZ

Program ukrepov na področju prometa je vreden okoli 7,5 milijona evrov. Večina denarja je namenjena za izboljšanje cestne in kolesarske infrastrukture ter izboljšanje infrastrukture za pešce in parkiranje. Delež države bi pri ukrepih na področju prometa znašal malo manj kot 5,4 milijona.

Kot pravi Kobe, v prometni sklop sodi kar nekaj novih kolesarskih stez. Projekt na Straški cesti se je že začel, blizu pa naj bi bil tudi začetek gradnje manjkajočega odseka kolesarske steze na Topliški cesti in njeno nadaljevanje kot večnamenske poti od Novega mesta proti Srebrničam. Tu so še brv čez Krko pod bodočim Sparom v Irči vasi, kolesarska povezava med Ločno in Žabjo vasjo in tudi rekonstrukcija nekdanje regionalne ceste Novo mesto–Lešnica–Otočec, ki jo nameravajo zapreti za motorni promet in nameniti kolesarjem.

Tu so še prenova križišča pod Kettejevim drevoredom, nadaljevanje Šmihelske ceste, urejanje ceste skozi Brusnice, ureditev številnih pločnikov in prehodov za pešce in še kaj.