Arhiv Štajerskega Tednika

Povpraševanje po delovni sili je bilo lani sicer še veliko, a se tudi to začenja ohlajati. Da se je trg dela po nekaj letih spremenil,  ugotavlja direktor ptujske območne službe Tomaž Žirovnik. Po večletnem upadanju števila brezposelnih so namreč zabeležili rahlo stagnacijo oziroma se je ob koncu leta številka celo nekoliko povečala. "Da se bo trend upadanja enkrat ustavil, smo seveda lahko pričakovali, saj smo na rekordno nizkih stopnjah brezposelnosti," je še dejal Žirovnik. Po njegovih besedah so tako iz Agisa kot iz Boxmarka na zavod prišli zelo dobri kadri, ki so bili na trgu iskani in veliko od njih je že dobilo novo priložnost. Veliko je zaposlovala Perutnina Ptuj, še vedno precej ljudi rabi ptujski dom upokojencev, tako da se selijo tudi v druge branže.

Manj povpraševanja v avtomobilski panogi

"Opaziti pa je, da se je povpraševanje po nekaterih profilih, predvsem v avtomobilski panogi, v zadnjih treh mesecih nekoliko znižalo," je dejal prvi mož ptujskega zavoda. Delodajalci se po njegovem pripravljajo na različne scenarije, kar je precej drugače kot v času finančne krize pred desetletjem in pol, in imajo pripravljene različne rešitve. Kakšnih dodatnih večjih odpuščanj za zdaj ni napovedal nihče, a je vse to odvisno tudi od stanja naročil.

Leto 2024 so na Ptujskem zaključili s številko pod 2000 brezposelnih, kar je sicer nekaj več kot lani, a po drugi strani je številka zaposlenih presega 30.000 ljudi, ki so zaposleni v regiji.

Regijsko gospodarstvo se je sicer po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik lani soočilo s številnimi izzivi, od dviga minimalne plače, stavke upravnih enot, zaradi česar je bilo precej škode v gradbenem sektorju, pa vse do zaračunavanja višjih omrežnin. Kar nekaj podjetij pa je prizadela tudi sprememba zakona o izvajanju čezmejnih storitev, kar se v regiji zelo pozna tudi v smeri selitve nekaterih podjetij v tujino.

Velik udarec za regijsko gospodarstvo je bil po njenem tudi stečaj MLM, saj so zaradi tega škodo utrpeli tudi kooperanti. Precej se nekaterim podjetjem v Podravju pozna tudi globalno ohlajanje v avtomobilski in orodjarski industriji. "Naše gospodarstvo je odvisno od izvoza, zato smo tudi bolj ranljivi," je dejala.

Tudi Podgornikova pravi, da se težave na trgu dela še ne poznajo, ker je po drugi strani še vedno kar nekaj podjetij, ki iščejo delavce, tako da ljudje, ki ostanejo brez zaposlitve lahko hitro najdejo drugo delo.

"Se bo pa na dolgi rok to poznalo. Delavci se namreč lahko prekvalificirajo v druge poklice, a ko jih bo na primer avtomobilska industrija nekoč spet potrebovala, bodo verjetno za njih izgubljeni," je še opozorila direktorica štajerske zbornice.