Arhiv Štajerskega Tednika

Dom upokojencev Ptuj naj bi kmalu začel graditi novo enoto v Žabjaku. Za parcelo so odšteli nekaj več kot pol milijona evrov (z davkom). Ocenjena vrednost investicije je 14 milijonov evrov, polovico bo Dom zagotovil iz lastnih sredstev, polovico pa z najemom kredita. Da bi investicija stekla, si morajo pridobiti še soglasje Ministrstva za delo, po predhodnem pozitivnem mnenju Ministrstva za finance, česar pa za najetje sedem milijonov evrov vrednega kredita še nimajo. Kot poudarja direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički, realne življenjske potrebe prosilcev najbolje kažejo, kako nujna je gradnja in potreba po dodatnih kapacitetah. Prav zaradi tega je po njenem mnenju investicija v Žabjaku še kako potrebna, pa četudi bo v ceni storitve zajet kredit.

Trenutno na sprejem v Dom upokojencev Ptuj čaka 461 prosilcev, čakalna doba pa je od nekaj mesecev do dveh let za enoposteljno sobo (pokretni – oskrba I).

Ko enostavno nimaš kam ...

Tako na Centru za socialno delo Spodnje Podravje kot v ptujski bolnišnici in Domu upokojencev Ptuj ugotavljajo, kako velik je problem pomanjkanja namestitev v institucionalnem varstvu, predvsem za tiste posameznike, ki bodisi nimajo svojcev bodisi ostanejo nepokretni čez noč. In takšnih je veliko. Predstavljamo dva konkretna primera (seveda brez osebnih podatkov), ki kažeta, v kakšnih stiskah se znajdejo ljudje, ki dobesedno nimajo kam: samostojno ne morejo živeti, po drugi strani pa njihovo zdravstveno stanje ni takšno, da bi potrebovali bolnišnično oskrbo, domovi pa zanje nimajo prostora.

• „Gospa je trenutno hospitalizirana v ptujski bolnišnici, na internem oddelku. Je nepokretna, inkontinentna, po mnenju psihiatra ima tudi blago kognitivno motnjo in priporoča se namestitev na negovalni oddelek. Do sedaj je živela sama, otrok nima. Zaradi močnega poslabšanja zdravstvenega stanja samostojno več ne more bivati. Potrebuje 24-urno nego in oskrbo, a svojcev nima.“
• „Gospod je trenutno na okrevanju v zdravilišču. V kratkem bo odpuščen, je nepokreten, že prej je bil invalid, brez ene noge. Živi skupaj z ostarelo 84-letno ženo, ki je srčni bolnik. Otrok nimata. Potrebuje 24-urno nego in varstvo, česar pa mu žena več ne more nuditi, zato druge možnosti, kot je namestitev v institucionalno varstvo, nima.“

Preberite več v Štajerskem Tedniku