Pexels

Najbolje je, da najprej zavržemo vse odprte vrečke, ki so starejše od treh let, posebej pa vrečke s semenom cvetlic in začimb oz. dišavnic in čebulnic. Vrečke s semenom so namreč narejene tako, da preprečujejo preveliko vsrkavanje vlage, blažijo tudi temperaturne spremembe, ki so jim vrečice s semenom pogosto podvržene. Oboje pa močno vpliva na kaljivost semena. V odrtih vrečkah seme ni več zavarovano in hitro izgubi energijo kaljivosti, ta pa je pravi pokazatelj tega, kako bo seme kalilo v naravi.

Seme čebule in pora, peteršilja in korenčka zelo hitro izgubi kaljivost, že po dveh do treh letih. Pogosto se zgodi, da čez zimo kaljivost pade na ničlo, seme ne kali, čeprav je še preteklo leto odlično kalilo. Zato je tudi seme čebulnic najbolje kupovati sproti. Ker pa se zdaj že nekaj let srečujemo s težavami pri vzniku semena korenčka in peteršilja, pa tudi pastinaka, svetujem, da uporabite naslednje leto samo seme iz letošnjega leta in iz zaprtih vrečk.

Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špinače, paradižnika in radiča. Najdalj pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine drugih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese. Če so vrečice že odprte, odštejte eno leto od zgornjih vrednosti, če pa je seme res dragoceno, naredite kalilni test, da boste vedeli, kako gosto morate naslednje leto posejati.

Vse to velja tudi za domače seme. Pogosto ima doma pridelano seme še kakšno leto krajšo življenjsko dobo. Zelo odvisno je, kako zdrave so bile semenice (materinske rastline) in kakšno vreme je bilo v času polnjenja semena. Zato bodite res pozorni in preverite, kako staro domače seme hranite, da boste pravočasno obnovili, pomladili zaloge.

Ob pospravljanju semena poiščite seme fižola in ga dajte v zamrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo tudi s semenom graha. Vsi poznate neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. Fižolar se običajno izleže že v skladišču, se pregrize iz semena, ponovno pari in zaleže jajčeca v seme. Skupaj z njim ga posejemo na vrtu in zaključimo življenjski cikel. Ta krog lahko vsaj deloma prekinemo z zamrzovanjem semena. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno celo zimo.

Da ne bo spomladi preveč razočaranja, svetujem, da vse starejše seme preizkusite kar sami. Kalilni test naredimo povsem enostavno. Namočimo več plasti papirnate brisače, omočene plasti položimo na krožnik. Nanje razporedimo seme, ki ga preverjamo. Ni potrebno štetje, vendar bi morali preizkusiti vsaj 10 semenk. Vse skupaj zavijemo v prozorno folijo za živila in postavimo na toplo. Semena zelišč in dišavnic postavimo na svetlo, drugo seme pa v temen prostor. Že po nekaj dnevih (5–7 dni) boste videli, kako uspešno bo seme kalilo v slabih pogojih, če pa seme še po 14 dnevih ne kali, ne bo z njim nič. Prav tako se na semenu ne smejo pojaviti plesnive prevleke.

Več v Štajerskem tedniku.