Zvonci mogočnih korantov zatresli staro mesto
Položaj Ptuja kot pustne prestolnice tega dela Evrope se iz leta v leto utrjuje. Temu pritrjuje sobotna otvoritvena etno povorka, ki je v sončnem in jasnem vremenu v mesto pritegnila številne obiskovalce iz okolice Ptuja in širše.
V povorki skozi stari del Ptuja se je predstavilo okoli 2.500 nastopajočih, med njimi tudi skupine iz tujine (iz Sardinije, Bolgarije ter Čakovca, Sračinca, Baranje in Matuljev iz Hrvaške). Na čelu povorke, ki se je skozi mesto vila nekaj ur, so bili kurenti in koranti, kar 38 skupin, vseh skupaj je bilo krepko čez tisoč. Pisani trakovi pernatih so plapolali med njihovim tekom in gromkim zvonjenjem, predstavili so se rogati haloški, vse pogostejši so koranti s starinskimi korantijami, ki so sešite iz zajčje, kozje ali jagenjčkove kože. Ples korantov je v mestu odzvanjal več kot uro. Množična je bila tudi udeležba skupin oračev iz več krajev Spodnjega Podravja (Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric). Povorke ni brez pokačev, večje skupine so značilne za kraje na Dravskem polju, sicer pa znajo z bičem pokati številni dečki, fantje, mladeniči in možakarji v vseh krajih v regiji, kjer negujejo staro fašensko izročilo. Med nastopajočimi so bili številni iz okolice Ptuja: markovski kopjaši, vile, piceki in medvedi. Predstavili so se Jürek in Rabolj, cirkovški ploharji, pobreški plesači, baba deda nosi, rudarji, tlačani, zeliščarke in krampusi. Skupine etnografskih pustnih likov so prišle iz vseh koncev Slovenije (škoromati, šjeme vrbovo, liški pustje, obrški prutarji, pust mozirski, Butalci, sevski potecini …). Če so bili na čelu povorke tisti najbolj mogočni – kurenti in koranti, so bili na njenem repu najbolj zabavni in živahni – dornavski cigani. Lepo število jih je nastopilo. Častno mesto v povorki je imel princ Francesco Guffante s svojo gardo, kot vsako leto so nastopili tudi člani Pihalnega orkestra Ptuj.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
