Ptuj: Urejena dvorišča so nujna za kakovostno življenje
Mestno središče je po 2. svetovni vojni dobilo nove stanovalce, ki v mestu niso bivali, temveč samo stanovali. S tem je tudi izgubilo pomen in moč preživetja. Zaradi tega so tudi dvorišča izgubila svoj osnovni namen, podporo opravljanja dejavnosti, v pogovoru o dvoriščih v mestnem jedru izpostavlja arhitekt in urbanist Marjan Berlič. Celovitost objektov pa je osnova za dvig kakovosti bivanja v mestnem jedru. To pa je mogoče doseči samo z njihovo avtentično rabo, kot rabo enodružinskih ali najemniških poslopij s stanovanjskimi enotami, skladnimi z urbanim bivanjem v mestnih središčih.
Stanovanja v starih stavbah so zaradi svoje nestandardnosti primerna predvsem za stanovalce, ki so materialno zmožni takšne njihove rabe, ki zagotavlja obstoj objekta in njegovo umeščenost v okolje (kulturni spomenik). Poseben poudarek je treba nameniti združevanju stanovanjskih enot, ki so bile v preteklosti drobljene. Zaradi tega so se povečale potrebe po spremljevalnih prostorih, kot so več kopalnic, kuhinj, skladiščnih prostorov, kar je pripeljalo do neprimerne izrabe objektov. V srednjeveškem mestu so bila dvorišča vedno sestavni del bivalnih, ne izključno stanovanjskih prostorov.
Cilj prenove starega mestnega jedra je dvig kakovosti življenja prebivalcev starega mestnega jedra. Prenova mora biti skladna z javnim interesom: ohranjanje kulturne dediščine. Za kakovostno bivanje v mestnem jedru pa je treba tudi aktivirati dvorišča za stanovalce. Dvorišča v mestnem jedru so, razen nekaterih izjem, zanemarjena in pozidana z neprimernimi objekti (drvarnice, neorganizirane garaže, zidovi …).
Dvorišča kot prostor rekreacije, druženja in odkrivanja kulturnih zanimivosti
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
