Arhiv Štajerskega Tednika

Avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje naj bi dokončali to jesen, a z zaključkom gradbenih del težav še zdaleč ne bo konec. Na celotni trasi spodnjepodravske avtoceste so namreč strokovnjaki odkrili približno 100.000 enot arheološkega gradiva. Nekaj so ga v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) že shranili, nekaj ga pravkar prevzemajo. Kam bodo dali najdbe, ki bodo še prispele, ne vedo.

Kustos arheološkega oddelka PMPO Ivan Žižek je pojasnil, da so v muzeju nekaj arheološkega gradiva s trase nove avtoceste in njej vzporedne regionalne ceste v trajno hrambo prejeli že pred dvema letoma: »Gradivo, ki ga je predalo podjetje Arhos, je muzeološko obdelano; fizično inventarizirano in vneseno v digitalno inventarno knjigo.« V ptujsko-ormoškem muzeju od slovenjebistriškega podjetja PJP pravkar prevzemajo še drugi (ne pa tudi zadnji) »paket« arheološkega gradiva s trase avtoceste.

Na multiperiodnem najdišču pri Tržcu so arheologi našli predmete tako iz bronaste dobe kot iz časa rimske antike. »Na tej lokaciji je bila raziskana tudi gomila, ki je imela iz kamna grajene stene ometane in poslikane z geometrijskimi freskami. Sneli so jih in prenesli v Restavratorski center v Ljubljani, kjer so jih utrdili, očistili in pripravili za nove posege. Ker za nadaljevanje konservatorsko-restavratorskih posegov, ki vključujejo tudi prezentacijo, ni denarja, so jih prenesli v skladišče in bodo morale počakati na boljše čase,« je razložil Žižek.

Opozoril je, da na predajo muzeju čaka še celotno gradivo, pridobljeno z arheološkim raziskovanjem v okolici Podlehnika, ter gradivo, pridobljeno z arheološkim raziskovanjem avtoceste Slivnica–Draženci. Ocenil je, da je vsega gradiva iz arheoloških izkopavanj pred gradnjo spodnjepodravske avtoceste okoli 100.000 enot, natančne številke ni mogel podati: »Razen informacije, kdo izkopava na področju delovanja našega muzeja, nismo vključeni v sprotno seznanjanje o vrsti gradiva in prav tako ne o količini pridobljenega gradiva.« Povedal je, da tega, ali so izvajalci arheoloških raziskovanj gradivo predali v celoti, v muzeju ne morejo vedeti: »Tukaj gre za zaupanje, saj nihče ne ve, kaj vse je bilo pri raziskovanju odkrito. Včasih se pojavi nemalo dvomov, saj lahko pride tudi do odtujitve, kot je bil primer v Makedoniji. Upam in verjamem, da se v Sloveniji to ne dogaja.«

Za arheologijo odstotek cene avtoceste

Na avtocesti ima prednost kulturna dediščina

Inventarna knjiga ni nikdar zaključena

Za gradnjo avtoceste tri leta, za obdelavo najdb štiri

Preberite več v Štajerskem Tedniku