Vsi ne želijo, da bi podrli ograjo ob meji: »Še več bo kraj in škode zaradi Romov«
Eden izmed občanov Središča ob Dravi, Anton Jurjaševič, ki ima ob državni meji gozd, opozarja, da bi bilo treba ograjo na meji v večjem delu občine pustiti, saj je tako zaščitena njihova lastnina pred Romi, ki živijo na drugi strani meje. Ti so namreč pred postavitvijo ograje kradli in povzročali škodo predvsem v gozdovih in na drugem premoženju.
»Pustite ograjo na meji s Hrvaško na območju, kjer prihajajo tatovi iz sosednje države in kradejo po naših gozdovih! Izkazala se je za doslej najučinkovitejši način varovanja več desetin hektarjev gozda (in tudi kakšne njive ali drugega premoženja) ob meji pred tatvinami Romov. Pa ni težava samo v kraji, ampak tudi poškodovanju dreves z zasekovanjem in lupljenjem drevesne skorje, da se drevesa do naslednje sezone posušijo. Po mnogih desetletjih teh dejanj se je to uničevanje v celoti ustavilo po postavitvi ograje, ki je bila sicer postavljena za drugi namen. Lahko bi celo dejali, da je stranski učinek te postavitve boljši od osnovnega namena postavitve ograje (begunci),« je dejal Jurjaševič, ki ima tudi sam na tem območju gozd. Ob tem pa je poudaril, da ne nasprotuje odstranitvi celotne ograje ob slovenski meji, temveč samo dela, na vzhodnem in severnem delu občine Središče ob Dravi, točneje od Drave preko mednarodnega mejnega prehoda do maloobmejnega prehoda proti Preseki.
Tudi župan Toni Jelovica je prikimal, da bi bilo iz tega razloga smiselno v tem delu občine čim dlje ohraniti ograjo oz. je sploh ne odstraniti.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
